Junija 1999 v Bologni so ministri, pristojni za visoko šolstvo, iz devetindvajsetih evropskih držav, med njimi tudi Slovenije, podpisali t.i. Bolonjsko deklaracijo, s katero so začrtali smeri razvoja evropskega visokega šolstva do leta 2010. Z deklaracijo so si države podpisnice zastavile skupni cilj - ob hkratnem polnem upoštevanju in spoštovanju različnosti nacionalnih sistemov izobraževanja in univerzitetne avtonomije – do leta 2010 z medsebojnim sodelovanjem izgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor, ki bo evropskim študentom in diplomantom omogočal prosto gibanje in zaposljivost, obenem pa bo privlačen tudi za neevropske študente.
Ukrepi za dosego bolonjskega cilja:
- vzpostavitev primerljivih in preglednih visokošolskih struktur in stopenj,
- vzajemno priznavanje relevantnih in primerljivih visokošolskih kvalifikacij,
- vzpostavitev medsebojno priznanih kreditnih sistemov in sistemov
- zagotavljanja kakovosti, spodbujanje mobilnosti študentov in visokošolskih učiteljev
- razvijanje evropske dimenzije v izobraževanju ter večje konkurenčnosti evropskega visokega šolstva v svetu
Pristojni ministri držav podpisnic se po podpisu Bolonjske deklaracije sestajajo vsaki dve leti (Praga 2001, Berlin 2003, Bergen 2005, London 2007), da ocenijo dosežen napredek v posameznih državah ter se dogovorijo o smereh nadaljnjega razvoja procesa in potrebnih ukrepih za uresničitev ciljev Bolonjske deklaracije. Na vsaki konferenci ministri sprejmejo poseben komunike s predlogi za nadaljnji razvoj bolonjskega procesa:
Pomebni dokumenti in povezave
Lizbonska strategija (2000)
- omogoča izobraževanje, nadaljevanje ali dokončanje študija v drugih državah;
- priznavanje študija kot pomembno sredtsvo omogočanja mobilnosti;
- pridobljena evropska spričevala in enotne diplomske stopnje kot predpogoj za akademsko mobilnost;
- podpisnice upoštevajo konvencije Unesca in Sveta Evrope o akademskem priznavanju v Evropi.
Sorbonska deklaracija (1998)
- harmonizacija evropskega visokošolskega sistema;
- avtonomija univerze;
- sistem uporabe keditov – ECTS (European Credit Transfer System);
- omogočanje vsaj enega semestra študija v tujini.
Lizbonska konvencija Sveta Evrope in UNESCO-a (1997)
- omogoča izobraževanje, nadaljevanje ali dokončanje študija v drugih državah;
- priznavanje študija kot pomembno sredtsvo omogočanja mobilnosti;
- pridobljena evropska spričevala in enotne diplomske stopnje kot predpogoj za akademsko mobilnost;
- podpisnice upoštevajo konvencije Unesca in Sveta Evrope o akademskem priznavanju v Evropi.
Magna Charta Universitatum (1988)
- sodobne univerze morajo služiti celotni družbi;
- avtonomija univerze;
- svoboda raziskovanja in poučevanja (in zavračanje vsakršne nestrpnosti) z zagotavljanjem inštrumentov za uresničevanje te svobode;
- neločljivost poučevanja od raziskovanja;
- nenehna težnja za celovitim znanjem, spoznavanjem in sodelovanjem različnih kultur- ob preseganju političnih in gospodarskih meja;
- zagotoviti varstvo svoboščin študentov ter razmere za doseganje kulturnih in študijskih ciljev;
- medsebojna izmenjava informacij, sodelovanje pri skupnih projektih s spodbujanjem mobilnosti visokošolskih učiteljev in študentov.
Povezave:
