Leta 1999 se je Slovenija podpisala pod Bolonjsko deklaracijo. Do danes je k spreminjanju svojega visokošolskega izobraževalnega procesa v skladu s smernicami bolonjskega procesa pristopilo že štirideset evropskih držav. S tem, ko proces zajema štirideset evropskih držav, je slejkoprej širši kot Evropska unija in ima panevropski značaj.
V Sloveniji smo se odločili za spreminjanje skladno s tako imenovanim "norveškim modelom", ki se imenuje "the quality reform". Ta model ni namenjen spremembi izobraževalnega procesa zaradi spremembe same, ampak predvsem temu, da se v sistem visokega šolstva vpelje nove elemente, ki bodo zagotavljali višjo kakovost izobraževalnega procesa.
Pet vsebinskih razlogov za spremembe:
- program študija na vsaki stopnji mora zagotavljati zaposljivost diplomanta - to načelo ima kot posledico več "izstopnih" in "vstopnih" mest v izobraževalnem procesu;
- šolanje za podobne poklice mora biti med državami primerljivo – posledica tega je poenotenje dolžine študija, skupna in primerljiva skrb za zagotavljanje kvalitete, poenotenje ocenjevanja in vrednotenja predmetov (kreditni sistem) in uvajanje priloge k diplomi ("diploma supplement");
- študentom je treba omogočiti prehodnost med stopnjami in znotraj njih s pomočjo kreditnega vrednotenja vsebin in izbirnega dela programa študija - študent lahko napreduje hitreje ali pa si pridobi vstop v drug program s pomočjo dopolnilnih vsebin/programov ("bridging courses");
- treba je povečati mobilnost študentov, tako med programi znotraj stroke in med strokami, med univerzami doma in v tujini;
- doktorski študij je opredeljen programsko - raziskovalno delo (opravljeno in načrtovano) je ovrednoteno s kreditnimi točkami (ECTS) ter združuje strokovno in znanstveno odličnost ter uporabnost raziskovanja.
Nov način izobraževanja zahteva od univerze, da vzpostavlja konkretnejše partnerske odnose tako do študentov kot do delodajalcev, zato mora v proces oblikovanja in spreminjanja študijskih programov povabiti in vključiti tako ene kot druge.
Uresničevanje bolonjskega procesa v Sloveniji
Pregled zakonodajnih reform v visokem šolstvu:
- September 2006: Državni zbor je julija 2006 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki velja od 9. 9. 2006.
- Junij 2006: začel je veljati nov Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki ureja strokovne in znanstvene naslove, ki se pridobijo na visokošolskih zavodih po končanih javno veljavnih študijskih programih prve, druge in tretje stopnje ter nazive strokovne izobrazbe, ki se pridobijo v višjih strokovnih šolah po končanih javno veljavnih višješolskih študijskih programih v skladu z zakonom, ki ureja višje strokovno izobraževanje.
- Maj 2006: sprejeta je bila Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS) je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja tudi za razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja.
- November-december 2005: Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo izvedejo nacionalno razpravo o Evropskem ogrodju kvalifikacij (EOK).
- Februar 2005: Vlada sprejme sklep o preoblikovanju Sveta RS za visoko šolstvo.
- November 2004: Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS Sveta RS za visoko šolstvo.
- Oktober 2004: Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva.
- September 2004: Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov Sveta RS za visoko šolstvo.
- Julij 2004: sprejet je bil Zakon o višjem strokovnem izobraževanju. Ta zakon prinaša večjo preglednost nad urejenostjo višjega strokovnega izobraževanja, kot dela terciarnega izobraževanja, ureja akreditacijske postopke, ki jih izvaja Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje, uvaja vrednotenje študijskih programov v skladu z ECTS in obvezno izdajanje priloge k diplomi v slovenskem in enem od uradnih jezikov EU članic. Zunanjo evalvacijo študijskih programov bo izvajala Javna agencija za visoko šolstvo oziroma natančneje njen Svet za evalvacijo visokega šolstva.
- December 2004: Sprejeti prvi študijski programi na Svetu RS za visoko šolstvo.
- Julij 2004: sprejeti so bili Odloki o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani, Odlok o preoblikovanju Univerze v Mariboru in Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem. Državni zbor RS je sprejel sprememba sestave upravnega odbora univerze, v katerem so po novem predstavniki ustanovitelja (3), predstavniki univerze (4, od tega tri iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost (visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci) in enega predstavnika drugih delavcev), predstavnik študentov (1) in predstavnik delodajalcev (1).
- Junij 2004: Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Začel veljati z 21. januarjem 2005.) Uveden paralelni sistem priznavanja, ki razlikuje med priznavanjem za namen nadaljnjega izobraževanja ter za namen zaposlitve.
- Maj 2004: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu. S sprejetjem Novele Zakona o visokem šolstvu je bila postavljena podlaga za uresničevanje treh prednostnih nalog bolonjskega procesa do leta 2005.
- December 2003: sprejeta je bila Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008. Povečuje finančno avtonomijo univerz (samostojnost pri delitvi sredstev, vodenje kadrovske politike, oblikovanju normativov, pri zagotavljanju kvalitete), s ciljem spodbuditi prestrukturiranje in racionalizacija poslovanja in študijskih programov ter preusmeritev v spremljanje rezultatov (učni dosežki, kompetence diplomanta) in kakovosti.
Shema terciarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji
Visokošolsko izobraževanje ureja Zakon o visokem šolstvu (UL RS, št. 119/06-UPB3). Novela Zakona o visokem šolstvu, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS dne 10. 6. 2004, uvaja novo študijsko strukturo:
- prva stopnja (dodiplomski študij) ohranja binarni sistem, in sicer: a) univerzitetni in b) visokošolski strokovni študijski programi;
- druga stopnja: magistrski študijski programi (strokovni magisteriji);
- tretja stopnja: doktorski študijski programi (doktorat znanosti).
Primerjava med »starim« in »novim« študijskim sistemom
Leta 2004 je bil na osnovi smernic bolonjskega procesa sprejet Zakon o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZViS 2004), ki izpostavlja tri prednostne naloge:
- sprejetje sistema visokošolskega izobraževanja s tremi stopnjami študija (na prvi stopnji visokošolski strokovni in univerzitetni študijski programi; na drugi stopnji magistrski (strokovni) študijski programi, na tretji stopnji doktorski študijski programi);
- uveljavitev sistema lahko prepoznavnih in primerljivih stopenj in
- uveljavitev nacionalnega sistema za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu.
Ravni in stopnje izobrazbe
Leta 2006 je bil sprejet Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki je določil strokovne in znanstvene naslove za diplomante, ki so ali bodo končali »bolonjske« študijske programe. Ravni izobrazbe ne smemo enačiti s stopnjo izobrazbe, ki se še vedno uporablja v delovnih sistemizacijah.
