Sistem zagotavljanja kakovosti (Quality Assurance) so univerze prevzele iz poslovnega sveta. Večina evropskih univerz se s tem področjem sistematično ukvarja šele zadnje desetletje; izjema so univerze v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, ki so sistem kakovosti začele uvajati že nekoliko prej.

V tem obdobju so univerze pojem in koncepte kakovosti razvile in jih delno prilagodile, tako, da ustrezajo potrebam institucij, katerih temeljni dejavnosti sta izobraževanje in raziskovanje. V tem procesu gre velik del zaslug Evropski zvezi univerz (EUA), ki je od svojega nastanka v letu 2001 bistveno prispevala k oblikovanju in postopnem preoblikovanju evropskega visokošolskega prostora.

EUA pri opredelitvi kakovosti izhaja iz ciljev in poslanstva univerze, ki jih ta udejanja s pomočjo jasne strategije. Pri doseganju ciljev je instituciji v pomoč vzpostavljeni sistem (spremljanja in zagotavljanja) kakovosti, ki ji omogoča sprotno preverjanje doseženih rezultatov in jo opozarja na morebitne nujne spremembe, ki jih mora uvajati, da bi lahko dosegla zastavljene cilje.

Z uvajanjem bolonjske prenove visokega šolstva postaja kakovost izjemno pomemben dejavnik oblikovanja skupnega evropskega visokošolskega prostora (EHEA). Prav sistem kakovosti naj bi prispeval k transparentnosti in primerljivosti standardov v EHEA. Dokumenti na temo kakovosti, ki v zadnjih letih nastajajo v EHEA, kažejo na to, da se evropske univerze polno zavedajo pomena kakovosti za razvoj visokošolskih institucij ter njihovo mednarodno uveljavljanje.