23. Slavnostna akademija UP
- Domov
- O univerzi
- Novice in obvestila
- 23. Slavnostna akademija UP
Slavnostna akademija vsako leto predstavlja vrhunec praznovanja Tedna UP, tedna okoli 17. marca, ko UP obeležuje obletnico obstoja, saj je bila na ta dan, leta 2003, vpisana v Sodni register. Letošnja akademija, na kateri so podeljene nagrade vsem, ki so s svojim delom ali aktivnostmi prispevali k ugledu, razvoju in uspehu univerze, je bila v znamenju Srečka Kosovela, saj je po njem poimenovana tudi nagrada za študente UP, letošnje leto pa je Vlada Republike Slovenije namenila kraškemu pesniku, ob 100. obletnici njegove smrti.
Prisotne je najprej nagovorila rektorica UP, prof. dr. Klavdija Kutnar, ki je nagovor pričela z mislijo: »Še vedno smo mladi, še vedno ambiciozni in ne več zelo majhni, a kljub temu inovativni in prodorni,« nato pa poudarila uspehe in dosežke preteklega leta na različnih področjih delovanja univerze ter zaključila z besedami: »V našem imenu se še vedno skriva UP, zato bomo svoj korak usmerjali navzgor tudi v letu, ki prihaja.«
Spoštovani,
Lepo pozdravljeni na Slavnostni akademiji Univerze na Primorskem, na 23-ti po vrsti. Še vedno smo mladi, še vedno ambiciozni in ne več zelo majhni, a kljub temu inovativni in prodorni. Z navedbo nekaj ključih podatkov in uspehov, ki smo jih kot povezana univerzitetna skupnost dosegli v preteklem letu, boste razumeli, zakaj sem ponosna na našo skupnost:
Zaradi uveljavitve novega Zakona o visokem šolstvu, pričetka novega 4-letnega pogodbenega obdobja z resornim ministrstvom in nove Srednjeročne razvojne strategije UP 2025-2030 je bilo preteklo leto zelo močno obarvano z novimi internimi akti in razvojem novih študijskih programov:
V našem imenu se še vedno skriva UP, zato bomo svoj korak usmerjali navzgor tudi v letu, ki prihaja. Med drugim s pripojitvijo zasebnega visokošolskega zavoda Fakultete za tehnologijo polimerov (FTPO) iz Slovenj Gradca. Skladno z dogovori z ustanovitelji te fakultete in Vlado RS bo postopek pripojitve zaključen do poletnih mesecev. Tako bo Univerza na Primorskem v novo študijsko leto 2026/2027 vstopila z novo fakulteto, s še večjim številom študentov, s še večjim številom zaposlenih, s povečanim lastništvom vrhunske raziskovalne infrastrukture in okrepljenim sodelovanjem z industrijo, predvsem v vzhodni kohezijski regiji.
FTPO, veselimo se dne, ko vam bomo izrekli dobrodošlico na Univerzi na Primorskem.
Lani sem nagovor zaključila s trditvijo, da bomo še naprej radi usmerjali svoj korak navzgor. Iz zgoraj izpostavljenega gre zaključiti, da smo napoved uresničili, za kar se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in študentom naše univerze, kakor tudi vsem partnerjem iz okolja, ki ste nam pri našem korakanju stali ob strani.
Hvala!
Poseben pozdrav je študentkam in študentom namenil Matic Bončina, predsednik Študentskega sveta UP in poudaril, da so nagrajenke in nagrajenci: »Poskrbeli za to, da smo vsi, ki Univerzo na Primorskem danes obiskujemo izredno ponosni, da smo del takšne neverjetne akademske in študentske skupnosti. Vaši dosežki niso samo osebni uspehi, temveč predstavljajo navdih za mnoge študente.«
Spoštovana rektorica Univerze na Primorskem, profesorica doktorica Klavdija Kutnar, spoštovani dekani in dekanje, spoštovani nagrajenci in najpomembnejše dragi študenti in drage študentke,
Uvodoma bi želel v imenu vseh študentov in imenu Študentskega sveta Univerze na Primorskem iz srca čestitati vsem današnjim nagrajenkam in nagrajencem.
S svojo predanostjo znanju ter vztrajnostjo in odličnostjo pri vašem delu, ste pomembno prispevali k razvoju naše akademske skupnosti in znova pripomogli k povečanju ugleda Univerze na Primorskem. Poskrbeli ste za to, da smo vsi, ki jo danes obiskujemo izredno ponosni, da smo del takšne neverjetne akademske in študentske skupnosti. Vaši dosežki niso samo osebni uspehi, temveč predstavljajo navdih za mnoge študente.
Bodite ponosni nanje.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi študentkam in študentom, ki so izkazali zaupanje svojim predstavnikom na fakultetah naše univerze. Skupaj z njimi se vsak dan trudim, da bi bili enakovredno in pošteno zastopani interesi vseh, ki obiskujejo Univerzo na Primorskem. Zavedam se odgovornosti, ki jo prinaša predsedovanje Študentskemu svetu UP, in verjamem, da bomo skupaj z ekipo lahko uspešno nadaljevali delo naših predhodnikov in kakovostno zastopali glas študentov. Vedno se bomo potrudili, da bo glas študentov slišan. Pri svojem delu bomo, tako kot že do sedaj, tudi naprej odločni, odgovorni in spoštljivi do vseh, ki lahko kakorkoli prispevajo k izboljšanju položaja študentk in študentov Univerze na Primorskem.
Verjamem, da lahko z novimi idejami, krepitvijo sodelovanja in jasnimi cilji študentsko zastopanje povzdignemo na višjo raven. Naš cilj je povezovanje, sodelovanje in iskanje rešitev. Ne želimo si sovražnikov, želimo partnerje in sodelavce. Želimo si sodelovati z vsemi, ki se vsakodnevno borijo za dobrobit vseh študentk in študentov... Kajti samo s sodelovanjem lahko pridemo do kakovostnih in dolgoročnih rešitev.
Osebno si močno želim, da ostanemo povezani tudi zunaj formalnih prostorov odločanja. Tudi takrat, ko se ne strinjamo, bodimo spoštljivi drug do drugega. Ne iščimo konflikta, prizadevajmo si za dialog. Menim, da je ključno, da se vsi skupaj zavedamo, da univerza obstaja zaradi študentov… Prav študenti predstavljamo bistvo in srce univerze. Tega nikakor ne smemo pozabiti.
Smo najmlajša in tudi najmanjša univerza, vendar je za nami leto dosežkov, vrhunskih rezultatov in uspehov. Zavedajmo se, da univerza nikakor ni samoumevna in predstavlja skupnost, ki jo je potrebno vsak dan graditi in soustvarjati. Gradimo pa jo lahko samo s spoštovanjem in sodelovanjem. Naj jasno povem, da si iskreno želim okrepiti in povečati sodelovanje z univerzo in odgovoriti na mnoge izzive, ki trenutno pestijo študente.
Verjamem, da lahko skupaj uspešno rešimo aktualne probleme študentske skupnosti. Univerza smo ljudje. Mi vsi skupaj, ki smo se danes tukaj zbrali, univerzi dajemo dušo in ustvarjamo neverjetno skupnost. Verjamem, da bomo napredovali samo s pomočjo dialoga. Napredovali bomo, če bodo naši nameni iskreni. Napredovali bomo, če se bomo zavedali, da lahko tudi v formalno komunikacijo vnesemo nekaj istrske odprtosti in humorja.
Želim si, da se v tem in prihodnjih študijskih letih znamo poslušati in tudi slišati… Želim si, da znamo sprejeti konstruktivno kritiko in poiskati rešitve, ki bodo koristile celotni študentski skupnosti. Verjamem, da nam to lahko uspe samo s skupnimi močmi. Študenti vedno ponudimo roko vsem, ki si želijo sodelovati z nami. Nikoli pa se ne bomo odrekli težko pridobljenim pravicam, ki nikakor niso samoumevne. Bile so pridobljene v preteklosti in so rezultat skupnega sodelovanja. Sodelovanje naj bo močnejše od interesov posameznika. Postavimo skupnost pred interes posameznika. To naj bo naše vodilo.
Leto 2026 je leto Srečka Kosovela. Pesnika, ki je verjel, da mora biti misel pogumna, če želi biti resnična. Njegove besede nas opominjajo, da napredek nikoli ni nastal zaradi tišine, ampak je bil venomer plod idej, poguma in odgovornosti.
Naj zaključim z mislijo, da je Univerza močna samo toliko kolikor je močna njena skupnost. Skupaj z ekipo se bomo borili, da bo študentska skupnost na naši univerzi močna in, da bo njen glas slišan ter upoštevan. Verjamem, da nam bo uspelo, tudi s pomočjo univerze, realizirati še mnogo dobrih stvari za študente.
Še enkrat pa iskreno čestitam vsem nagrajenkam in nagrajencem.
Hvala.
V preteklem letu je bil prvič obeležen praznik, dan slovenske znanosti, ki bo praznovan vsako leto 10. novembra. UP je za njegovo obeležitev v Univerzitetni knjižnica postavila in odprla Galerijo prejemnic in prejemnikov Zoisovih nagrad ali priznanj ter priznanja Ambasador znanosti, zaposlenih na UP. Med njimi je bil tudi slavnostni govorec akademije - prof. dr. Tomaž Pisanski, ki je na predvečer praznika prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju diskretne matematike, v uvodnih besedah pa podal razmislek: »Kaj vam lahko pove tak dinozaver iz prve polovice preteklega stoletja, oziroma iz preteklega tisočletja. Ko se človek moje starosti ozira nazaj, se mu zdi, da se iz dneva v dan nič ne spreminja. Ko pa pomisli nazaj nekaj let ali celo desetletij, pa opazi, da so spremembe ogromne, tako velike, da si nekaterih reči, ki so bile nekoč stalnica, mlad človek, ki jih pozna samo iz zgodovine, zelo težko predstavlja.«
Dragi prijatelji, v veliko čast mi je, da vam lahko danes spregovorim iz tega mesta. Ko sem se pripravljal na današnji dogodek, sem skoraj obupal. Kaj vam lahko pove tak dinozaver iz prve polovice preteklega stoletja, oziroma iz preteklega tisočletja. Ko se človek moje starosti ozira nazaj, se mu zdi, da se iz dneva v dan nič ne spreminja. Ko pa pomisli nazaj nekaj let ali celo desetletij, pa opazi, da so spremembe ogromne, tako velike, da si nekaterih reči, ki so bile nekoč stalnica, mlad človek, ki jih pozna samo iz zgodovine, zelo težko predstavlja. Ko sem kot otrok hodil k starim staršem na vas na počitnice, pri hiši niso imeli košev za smeti. Vse se je porabilo. Po vodo so hodili k vodnjakom. Razen elektrike, ki je v vas prišla malo pred drugo svetovno vojno, se iz rimskih časov skoraj ni nič spremenilo. Potem pa so prišli sateliti, televizija, računalniki, osebni računalniki, prenosni računalniki, prenosni telefoni, elektronska pošta, svetovni splet, pametni telefon, umetna inteligenca… Vse se vrti vedno hitreje.
Pa smo pri prvem in najpomembnejšem izzivu: kvaliteta. Problem s pojmom kvalitete je, da je podobno kot pojem lepote subjektiven in ni merljiv, čeprav nas z vseh strani zasipajo z zahtevami, da po kvaliteti primerjamo in rangiramo objave, znanstvenike, revije, znanstvene inštitucije, itd.
Zato obstaja kopica meril, ki naj bi merila kvaliteto. Dokler ta merila določajo nekakšen standard, ki ga morajo kandidati preseči, da ostanejo v igri, je to čisto v redu. Če pa merila uporabimo za rangiranje, potem pa se rado zgodi, da nam zagode t.i. Goodhartov zakon, ki pravi, da v primeru, ko merilo postane cilj, preneha biti dobro merilo. Razlog je v tem, da se populacija hitro prilagodi. Namesto, da bi zasledovali osnovni cilj, npr. dvig kvalitete, začno slepo slediti merilu. Na vseh ravneh šolskega polja se to pozna npr. pri inflaciji ocen. Namesto, da bi bil cilj kvalitetno znanje, postane cilj visoka ocena. Podobno je z znanstvenimi objavami. Če smo nagrajeni za objavo v reviji z visokim faktorjem vpliva, to še ne pomeni, da objavljeni prispevek kvaliteten. Kadar je potrebno, nekateri posežejo tudi po plenilskih revijah, če le imajo dovolj visok faktor vpliva.
Drugi, prav tako pomemben izziv je dilema odprtosti proti plačljivosti objav. Sodoben način objavljanja znanstvenih rezultatov je elektronski. Papirne oblike člankov so zelo redke. Klasični poslovni založniški model je postal nevzdržen. Zaradi piratsva in črnega trga je zelo težko preprečiti, da bi vsi zainteresirani uporabniki kupili članek, še posebej, če ima visoko ceno. Kazalo je, da bodo komercialni založniki prisiljeni spustiti cene. Pa se je zgodilo ravno obratno. Zgodilo se je zlato odprto objavljanje. To pomeni, da znanstvene objave ne plačuje več bralec oziroma knjižnica, ki želi dostop do članka, ampak jo plačuje avtor. V praksi jo plačuje avtorjev sponzor, ki je v veliki večini javna institucija, tudi za članke, ki nikogar ne zanimajo. Postalo je popolnoma sprejemljivo, da se javni denar prek zlatega odprtega dostopa pretaka v zasebne žepe založniških multinacionalk. Pritisk na raziskovalce, da morajo objavljati, se vsako leto povečuje. To pa je voda na mlin plenilskim revijam in plenilskim založnikom, ki rastejo kot gobe po dežju, z denarjem pa jih zaliva država.
Zavedati se moramo, da živimo v času, ko lahko vsak brez kakšnih pretiranih stroškov objavlja prispevke na svoji spletni strani, na strežniku predobjav, kakršen je npr. arxiv, na univerzitetnem repozitoriju, ali pa v revijah z diamantnim – brezplačnim odprtim dostopom. Zato je svojevrsten absurd, da je javni sektor pripravljen plačevati zasebnikom več tisoč evrov za objavo. Tu je lepo viden učinek Goodhartovega zakona. Želijo nas prepričati, da je denar merilo za kvaliteto. Pa ni!
Na naši univerzi izdajamo več znanstvenih revij. Vse delujejo na načelih diamantnega odprtega dostopa. Niti avtorju, niti bralcu ni potrebno plačevati objav. Pričakovali bi, da bosta država in Evropska unija spodbujali diamantni model odprtega dostopa in pritisnila na založniške hiše, da spustijo cene.
Pomemben izziv pomeni tudi razcvet umetne inteligence. Marsikdo se ne zaveda, da je umetna inteligenca med nami že od začetka 90h let in da temelji na nevronskih mrežah, ki so se pojavile že pred več kot 80 leti. V devetdesetih so se razvijali priporočilni sistemi, najprej kot poizvedbeni. Na vprašanje, ki smo ga vtipkali v iskalnik, dobimo med stotisočimi odgovori tiste, za katere umetna inteligenca meni, da so najboljši za nas. Okrog leta 2000 pa so se pojavli potisni priporočilni sistemi, ki nam servirajo objave, za katere umetna inteligenca misli, da so za nas najbolj primerne. Podatki, s katerim nas hrani, niso objektivni, ampak so odvisni od odtisa, ki smo ga v digitalnem svetu pustili v pretklosti. Odvisni so predvsem od tega, kaj nas zanima, katere objave izbiramo in koliko časa si jih ogledujemo. Seveda obstaja konflikt interesov ponudnika in uporabnika. Uporabnik bi rad koristno novo informacijo, ponudnik, pa bi rad uporabnika priklenil nase na vse načine, tudi na račun zasvojenosti. Veliko je odvisno, kdo se skriva na drugi strani in kaj bi nam rad prodal. Včasih je lahko to samo znamka pralnega stroja, ki daje največ za oglase. Vse preveč preprosto pa se lahko ujamemo v ideološko zanko ali pa nas celo radikalizirajo. Previdnost ni odveč.
Pravi šok pa smo doživeli s pojavom generativne umetne intelligence tam nekje leta 2022/23. Umetna inteligenca ni samo izbirala namesto nas ali nas silila gledat objave, ampak je začela celo ustvarjat, izboljševat naše izdelke. Razume veliko jezikov. Spozna se na vse. Tak šok je pred kratkim doživel tudi sloviti pionir teoretičnega računalništva, Donald Knuth, ko mu je pri reševanju nekega problema o hamiltonski dekompoziciji kartezičnega produkta treh usmerjenih ciklov enake dolžine odločilno pomagala umetna inteligenca. V svojem članku, ki ga je nazadnje posodobil 6. marca letos, razloži, da ga je program Cloude ne samo napotil na pravilno strategijo pri reševanju problema, ampak ga je med drugim opozoril na odločilno referenco, ki je bila lani objavljena v reviji Ars Mathematica Contemporanea, ki jo izdaja naša univerza. To je navedlo profesorja Knutha, avtorja sistema TeX, da je spremenil svoje negativno mnenje o moči dandanašnje umetne inteligence. Zato je nujno, da jo začnemo uporabljati. Zavedati pa se moramo vseh pomanjkljivosti in možnih zlorab, ki se pri tem lahko porodijo.
Pa smo pri naslednjem izzivu: etika. Vsaka tehnološka novost olajša človeku možnost, da si z vedno manj napora in lastnega vložka prisvoji tuje intelektualno delo. Nekoč je bilo potrebno besedila prepisovati in slike prerisati, še včeraj je zadoščal program za razpoznavanje besedil ter dva klika za ‘cut’ in ‘paste’. Danes lahko to in še več, stori kar umetna inteligenca. S plačljivim odprtim dostopom pa smo raziskovalci brez kakršnihkoli kriterijev kvalitete razvrščeni v dve skupini: tisti, ki nimajo dostopa do javnih sredstev s katerimi bi plačali objavo in onimi, ki nimajo s tem problema. Depriviligirani so npr. raziskovalci v zasebnih inštitucijah ali samostojni raziskovalci, študentje ali pa raziskovalci iz manj premožnih držav. Če želijo objavljati, ne zadošča kvaliteta njihovega dela. Pridobiti morajo bogatega mecena, ki ga vzamejo za soavtorja. Zelo spominja na odnos tlačanov do fevdalcev. Za etiko moramo skrbeti sami. Etika, ki jo prepustimo umetni inteligenci postane cenzura.
Zadnji izziv, ki bi rad omenil pa je razvoj visokošolskega izobraževanja pri nas. Opozoril bi na anomalijo, ki vlada v Sloveniji, glede podeljevanja doktoratov. Umetna inteligenca nam pove, da pri nas obstaja 6,6 visokošolskih institucij z doktorskim študijem na milijon prebivalcev, kar je približno pet krat toliko kot v sosednjih državah. V svetovnem merilu nas to uvršča na neslavno drugi mesto, takoj za Isladijo, ki ima tri univerze in malo manj kot 400,000 prebivalcev. Razlog, tako pove umetna inteligenca, je dejstvo, da imamo poleg osmih(!) univerz (3 + 5) še 6 samostojnih inštitucij, ki podeljujejo doktorate Smo edina država na svetu, v kateri lahko doktorate podeljujejo inštitucije ozkega profila, ki niso univerze. Seveda moramo številke, ki jih ponudi umetna inteligenca, vedno jemati z zrncem soli. Če se vprašamo, zakaj pravzaprev po svetu vztrajajo na tem, da dokotorate zaupajo le univerzam, ne pa posameznim fakultetam, je odgovor jasen. Na ta način je lažje zagotavljanje kvalitete.
Včeraj je minilo 23 let od ustanovitve naše univerze. Spodobi se, da pogledamo, kdo smo, kaj smo, kje smo in od kod smo prišli. Na vprašanje “kam gremo”, pa boste morali odgovoriti mlajši.Umeščeni smo v srce srednjeveškea mesta. Z marsikatere fakultete imamo razgled na morje. Naša univerza je mlada, ni pa rosno mlada. Približno 15 odstotkov evropskih univerz je mlajših. Imamo skoraj 6000 študentov, od tega približno četrtina iz tujine. To nas uvršča med srednje velike univerze. Saj ima več kot 50% evropskih univerz manj kot 5000 študentov. Smo na dobri poti. Izvajamo prek 100 študijskih programov, od tega skoraj 15% v angleščini. Predvčerajšnjim je bil zagovor 400-tega doktorata. Na vsakega člana akademskega osebja pride 11 študentov. To je bolje od evropskega povprečja, kjer je razmerje 1:15. Lani je površina univerzitetnih prostorov prvič presegla 40,000 m2. Smo na zelo dobri poti. Stari Latinci bi vzklinili: “Vivat, crescat, floreat!”
Govorom so sledile podelitve nagrad, ki jih je zaokrožil kulturni program, ki je prav tako prepletel univerzo in pesnika. S Kosovelom namreč univerzo povezujejo tudi številke, saj se je prav na dan akademije leta 1904 rodil Srečko Kosovel, UP pa svojo ustanovitev praznuje dan prej. Njegovo poezijo je uglasbil kraški glasbenik Boštjan Pertinač, v avtorski koreografiji sta ga med pesmima spremljali baletki, ki sta plesno pot začeli v divaškem društvu - Katarina Juriševič, in Nika Lipolt, obe alumni UP – prva UP FTŠ Turistica, druga pa UP FAMNIT.
Na tokratni akademiji je rektorica s podeljevalkami in podeljevalci podelila šestnajst nagrad, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Svečano listino UP za leto 2025 prejme doc. dr. Nuša Zadravec Šedivy za pomemben doprinos na področju suicidologije in duševnega zdravja s poudarkom na ranljivih skupinah ter osamljenosti.
Doc. dr. Nuša Zadravec Šedivy je izoblikovala izjemno in mednarodno prepoznavno raziskovalno pot na področju suicidologije in duševnega zdravja s poudarkom na ranljivih skupinah ter osamljenosti. Vodila je podoktorski projekt o osamljenosti pri starejših in je koordinatorica nacionalnih preventivnih programov za mladostnike. Je glavna urednica in avtorica osrednje slovenske monografije Samomorilno vedenje mladostnikov, ključnega referenčnega dela za strokovnjake, ki v slovenski prostor prinaša znanstveno utemeljene preventivne pristope. Na nacionalni ravni je z NIJZ sodelovala pri oblikovanju protokolov za zgodnje prepoznavanje stisk in protokolov za strokovne delavce, ob tem sodeluje na pomembnih mednarodnih konferencah in je članica relevantnih nacionalnih in mednarodnih združenj. Njeno delo dosega vrhunske mednarodne standarde ter bistveno prispeva tako k razvoju znanosti kot tudi k izboljšanju duševnega zdravja prebivalstva.
Na predlog UP FHŠ Zlato plaketo UP za leto 2025 prejme Občina Divača za omogočanje prispevka k razvoju okolja ter prenosa znanja in popularizacije rezultatov znanstvenih raziskav.
V eni najstarejših ohranjenih mitnic na Slovenskem je v Senožečah julija vrata odprl Muzej tovorništva in prevozništva – k sodelovanju pri pripravi vsebin je Občina Divača povabila UP FHŠ. Ta na nacionalni ravni predstavlja jedro raziskav, predstavljenih v muzeju, ki so del izrazite značilnosti zgodovine slovenskega podeželja: kmečke trgovine. Odlika projekta je bila tudi pomoč krajanov, ki so dejavno sodelovali kot informatorji in izposojevalci predmetov za muzejsko zbirko. S prenovo spomenika Stare mitnice v Senožečah in umestitvijo muzeja je Občina Divača pripomogla k sodobnemu razvoju kraja na participativni osnovi in na podlagi lastnih kulturnih virov, v skladu z najnovejšimi pojmovanji trajnostnega razvoja lokalne skupnosti. Skozi projektno sodelovanje je Univerzi na Primorskem omogočila uresničevanje temeljnega poslanstva prispevanja k razvoju okolja ter prenosa znanja in popularizacije rezultatov znanstvenih raziskav.
Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Zlato plaketo UP za leto 2025 prejme doc. dr. Peter Glasnović za izjemen prispevek k razvoju botanike ter krepitvi ugleda UP na tem področju.
Doc. dr. Peter Glasnović je z večletnim delom vzpostavil, zbral, pripravil in oblikoval Herbarij Univerze na Primorskem, ki sedaj zajema skoraj 6.000 herbarijskih primerkov rastlin in alg ter predstavlja ključen raziskovalni ter izobraževalni vir. Herbarij UP je bil leta 2024 po njegovih prizadevanjih vpisan v mednarodni register Index Herbariorum. Njegov bogat raziskovalni opus v fokus postavlja varstvo rastlinskih vrst in proučevanje flore submediteranskega območja – med posebne dosežke sodi soavtorstvo pri odkritju novega rodu ustnatic, Petrolamium crnojevicii, kar je pomembno prispevalo k poznavanju biodiverzitete jugovzhodne Evrope. Kot visokošolski učitelj uspešno izvaja pedagoško delo, znanstveno odličnost pa izkazuje tudi z aktivnim sodelovanjem v mednarodnih projektih ter evropskih mrežah. Je pomemben promotor naravoslovja, za delovanje na področju komuniciranja znanosti pa je leta 2025 prejel nagrado Prometej znanosti.
Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Nagrado za znanstveno odličnost UP za leto 2025 prejme prof. dr. Elena Bužan za objavo znanstvenega članka v reviji Nature.
Raziskovalno področje prof. dr. Elene Bužan obsega več prepletajočih se ved, poseben poudarek namenja uporabi tehnik molekularne biologije v temeljnih in aplikativnih raziskavah s področij evolucije, populacijske genetike in varstvene biologije, aktivna pa je tudi na področju občanske znanosti. Je vodja različnih nacionalnih in mednarodnih projektov ter članica relevantnih strokovnih združenj. V preteklem letu je v reviji Nature v soavtorstvu objavila znanstveni članek, osnovan na prelomni študiji, pri kateri so sodelovali raziskovalci iz različnih držav, z naslovom Global meta-analysis shows action is needed to halt genetic diversity loss. V najobsežnejši globalni analizi genske raznolikosti doslej je namreč mednarodna ekipa znanstvenikov ugotovila, da se genska raznolikost po vsem svetu zmanjšuje, vendar nekateri naravovarstveni ukrepi vseeno pomagajo pri ohranjanju vrst.
Na predlog UP PEF Nagrado za znanstveno odličnost UP za leto 2025 prejme doc. dr. Daniel Doz za pomemben raziskovalni doprinos k razvoju UP na področju didaktike matematike, s poudarkom na razvoju mehke logike.
Doc. dr. Daniel Doz je doktorski študij zaključil leta 2023 na UP PEF, kjer je tudi zaposlen (ob tem je profesor na tržaškem Državnem znanstvenem liceju Franceta Prešerna in Univerzi v Trstu). Je odličen raziskovalec na področju didaktike matematike, kar potrjujeta obsežen in kakovosten znanstveni opus ter izrazita mednarodna odmevnost, raziskovanje pa osredotoča zlasti na ocenjevanje znanja, matematičnih dosežkov, učenčevih stališč in uporabe naprednih matematičnih ter statističnih modelov v edukacijskem kontekstu. Z izvirnimi prispevki na področju uporabe mehke logike pri ocenjevanju matematičnega znanja, interdisciplinarnim raziskovalnim pristopom ter aktivnim vključevanjem v mednarodni znanstveni prostor pomembno prispeva k razvoju sodobne didaktike matematike. Hkrati se njegova odličnost odraža v uspešni popularizaciji znanosti, pedagoškem delu in krepitvi mednarodnega sodelovanja med slovenskim in italijanskim akademskim okoljem.
Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Nagrado za znanstveno odličnost UP za leto 2025 prejme doc. dr. Aleksandar Tošić za izjemno prodorno raziskovalno delo na področju računalništva in informacijskih tehnologij.
Doc. dr. Aleksandar Tošić je doktoriral leta 2022 na UP FAMNIT, kjer je tudi zaposlen. Je izjemno prodoren raziskovalec s področja računalništva in informacijskih tehnologij z objavami, ki pokrivajo širok nabor interdisciplinarnih tem, od porazdeljenega računalništva in veriženja blokov do kakovosti zraka, NFT ekosistemov in rešitev za infrastrukture umetne inteligence. Visoko mednarodno prepoznavnost izkazuje kot vodja mednarodnih projektov ter z vabljenimi predavanji na uglednih konferencah. Na nacionalni ravni pomembno prispeva kot član strokovnih teles, med drugim v Svetu za digitalno preobrazbo, skupini za pridobitev superračunalnika in strokovni skupini Odbora za finančno stabilnost pri Banki Slovenije. Poleg raziskovalne odličnosti prispeva k razvoju mladih raziskovalcev ter dolgoletno sodeluje pri organizaciji programerskih tekmovanj.
Na predlog UP FTŠ Turistica Nagrado za znanstveno odličnost UP za leto 2025 prejme dr. Miha Bratec za izjemno raziskovalno delo in prispevek k razvoju turizma kot samostojne znanstvene discipline.
Dr. Miha Bratec je doktorski študij zaključil leta 2025 na UL EF, na UP FTŠ Turistica je zaposlen od leta 2019. Raziskovanje osredotoča na digitalno transformacijo turizma, vedenje turističnih potrošnikov, upravljanje prihodkov ter analitiko digitalnih komunikacijskih okolij. Pri tem splošne družboslovne teorije kritično preverja, prilagaja in nadgrajuje v kontekstu turizma ter tako prispeva k razvoju turizma kot samostojne znanstvene discipline. Njegove raziskave imajo visoko aplikativno vrednost pri upravljanju turistične panoge, oblikovanju sodobnih digitalnih strategij in spodbujanju trajnostnega turističnega razvoja. Kritična presoja obstoječih družboslovnih teorij in njihovo preverjanje z vidikom turizma pa utira razvoj novih teorij, specifičnih za kontekst turizma. Njegovo sodelovanje z uglednimi raziskovalci, objave ter vključevanje v globalne raziskovalne mreže povečujejo prepoznavnost UP in krepijo njeno uveljavljanje kot vodilne raziskovalne ustanove na področju turizma.
Na predlog UP PEF Nagrado za pedagoško odličnost UP za leto 2025 prejme prof. dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič za izjemen doprinos k razvoju pedagoške prakse in raziskovanju na področju nadarjenih otrok.
Prof. dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič je doktorski študij zaključila leta 2012 na UL, od 2009 je zaposlena na UP PEF, kjer je danes redna profesorica na Oddelku za edukacijske vede. Pri svojem pedagoškem delu nenehno uvaja nove metode poučevanja in študente motivira za raziskovalno delo, ki ga osredotoča na področje spodbudnega okolja za nadarjene otroke in učence. Pomemben je bil njen doprinos pri pripravi, posodobitvi ali nadgradnji študijskih programov, kot so Inkluzivna pedagogika, Specialno pedagoško izpopolnjevanje za učitelje otrok s posebnimi potrebami ter ustanovitev Centra ustvarjalnosti in nadarjenosti. Tako predavateljsko delo kot mentorstvo pri številnih nalogah ter vsakoletne visoke ocene študentov in nagrade UP PEF so pokazatelj pedagoške odličnosti. V sklopu svojih dosežkov, ki segajo na nacionalno in mednarodno raven, je ustanovila tudi Točko za nadarjene, povezano z evropsko mrežo v okviru mednarodnega združenja HETL, kjer je aktivna predstavnica za Slovenijo.
Na predlog UP FAMNIT Nagrado Srečko Kosovel za študente UP za leto 2025 prejme Adela Horvat za zaključno delo Vpliv okoljskih dejavnikov na prekinitev nezdružljivosti reprodukcijskega sistema invazivne rumene zajčje deteljice (Oxalis pes-caprae L.) v Sredozemlju pod mentorstvom doc. dr. Petra Glasnovića in somentorstvom izr. prof. dr. Žive Fišer.
Adela Horvat je zaključila prvo stopnjo programa Varstvena biologija na UP FAMNIT. Njeno zaključno delo obravnava aktualno in znanstveno zahtevno tematiko reprodukcijske biologije invazivnih rastlin, pri čemer izkazuje izjemno razumevanje mehanizmov, ki vplivajo na širjenje tujerodnih vrst v spreminjajočem se okolju. Zaključna naloga izstopa po aktualni tematiki reprodukcijske biologije invazivnih rastlin, metodološki natančnosti ter poglobljeni analizi vpliva podnebnih dejavnikov na morfološke značilnosti cvetov. Ob pripravi je študentka izkazala visoko raziskovalno zrelost, samostojnost in sposobnost kritične interpretacije rezultatov. Prostovoljno se je vključila in aktivno sodelovala v obsežni mednarodni raziskavi v okviru COST projekta ConservePlants, s ključno vlogo pri morfometrični obdelavi vzorcev iz 12 sredozemskih držav. Rezultati njenega dela so bili predstavljeni na več konferencah, prispevki pa bodo vključeni tudi v znanstveno objavo.
Na predlog UP FVZ Nagrado Srečko Kosovel za študente UP za leto 2025 prejme Eva Žura za magistrsko delo Napredni test grabljenja papirja za osebe z multiplo sklerozo: ponovljivost in povezava z ravnotežjem pod mentorstvom doc. dr. Žige Kozinca in somentorstvom doc. dr. Gregorja Breclja Jakoba.
Eva Žura je zaključila magistrski študijski program Fizioterapija na UP FVZ. V nalogi je obravnavala klinično pomembno vprašanje objektivnega ocenjevanja mišične funkcije stopala in ravnotežja pri osebah z multiplo sklerozo, pri katerih so motnje gibanja in ravnotežja ena ključnih ovir za samostojnost in kakovost življenja. V nalogi je kot prva na tej populaciji uporabila in nadgradila napredni test grabljenja papirja - enostavno, dostopno in tehnično inovativno orodje za oceno funkcionalne moči stopala. Kot soavtorica dodatnega članka izven okvira magistrske naloge je obravnavala še ravnotežne odzive oseb z multiplo sklerozo v različnih senzoričnih pogojih. Njeno raziskovanje je pomembno prispevalo k razumevanju biomehanskih in senzorično-motoričnih sprememb pri osebah z multiplo sklerozo ter k razvoju novih diagnostičnih orodij. Delo presega pričakovano raven magistrskega študija ter odraža visok raziskovalni potencial.
Na predlog UP PEF Nagrado Srečko Kosovel za študente UP za leto 2025 prejme Alja Polanec za magistrsko delo Raba generativne umetne inteligence med študijem – povezava z motivacijskimi in samoregulacijskimi učnimi strategijami pod mentorstvom prof. dr. Sonje Čotar Konrad.
Alja Polanec je zaključila magistrski program Andragogika na UP PEF z delom, ki je izviren empirični raziskovalni prispevek na aktualnem raziskovalnem področju vključevanja generativne umetne inteligence (Gen-UI) v učenje in poučevanje na visokošolski stopnji, ki ga analizira v povezavi s samoregulacijo učenja študentov. V teoretičnem okviru na osnovi skoraj 160 virov predstavi oba preučevana koncepta ter ju inovativno poveže v raziskovalni okvir, ki v slovenskem prostoru doslej še ni bil naslovljen. Pri tem opozarja na dvojno naravo rabe orodij Gen-UI, ki so lahko podpora učenju, pri površinski in nekritični rabi pa tudi tveganje, posebej v povezavi z doživljanjem nižje samoučinkovitosti študentov pri študiju ter višje testne anksioznosti. Posebno dodano vrednost naloga prinaša v sklepnem delu, kjer odpira pedagoško-psihološka vprašanja obravnavane teme, delo pa je že doseglo odmevnost tudi v raziskovalnih vodah, saj je del ugotovitev objavila v znanstveni monografiji.
Na predlog UP FHŠ Nagrado Srečko Kosovel za študente UP za leto 2025 prejme Dragan Jovanović za doktorsko delo Kulturna biografija velikih depojev mešane sestave pozne bronaste dobe z območja srbskega Podonavja in Vojvodine / Kulturna biografija velikih ostava mešovitog sastava poznog bronzanog doba na teritorije srpskog Podunavlja i Vojvodine pod mentorstvom izr. prof. dr. Martine Blečić Kavur.
Dr. Dragan Jovanović je zaključil doktorski študijski program Arheologija na UP FHŠ. Njegova doktorska disertacija zaradi svoje kompleksnosti, interdisciplinarnosti in sodobnosti predstavlja temeljno arheološko delo za razumevanje problematike kulturne zgodovine pozne bronaste dobe. Delo ni le pionirsko v srbski prazgodovinski arheologiji, ampak je referenčno delo v širšem visokošolskem prostoru osrednje in jugovzhodne Evrope. Odlikuje ga predvsem kreativno prepletanje treh perspektiv sodobne arheologije, znanstveni prispevek pa je regionalna perspektiva kontekstualnega in interdisciplinarnega pogleda na družbeno biografijo bronastih predmetov iz velikih depojev mešane sestave. Naloga je plod uspešnega raziskovanja, saj je ob delu v Mestnem muzeju Vršac sodeloval pri mednarodnih projektih, samostojno vodil več kot 20 terenskih arheoloških raziskav, rezultate pa redno predstavlja na mednarodnih kongresih ter z objavami v znanstvenih revijah in zbornikih.
Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Nagrado Srečko Kosovel za študente UP za leto 2025 prejme dr. Meta Lavrič za doktorsko delo Doživljanje pripovedovanja zgodb: razvoj in deljenje pisanih zgodb kot intervencija za krepitev duševnega zdravja pri vratarjih sistema pod mentorstvom prof. dr. Vite Poštuvan.
Dr. Meta Lavrič je zaključila doktorski študijski program Suicidologija in duševno zdravje na UP FAMNIT, v doktorski disertaciji pa je naslovila izkušnje s samomorilnim vedenjem z vidika vratarjev sistema – zaposlenih, ki se pri delu srečujejo s samomorilnim vedenjem, a to ni njihova primarna naloga. Vključila je pravosodne policiste, ranljivo in pogosto prezrto poklicno skupino, s čimer je izkazala visoko stopnjo etične občutljivosti, empatije in raziskovalne integritete. Po vpogledu v izkušnje je uvedla psihološko intervencijo z namenom vplivanja na počutje in duševno zdravje udeležencev, osnovano na pristopu pripovedovanja pisanih zgodb. S sintezo zbranih informacij je oblikovala teoretični model, ki ponuja povsem nov in celovit vpogled v koristnost in mehanizme delovanja te intervencije. Delo predstavlja nadpovprečen dosežek, pionirsko delo z neposrednimi aplikativnimi možnostmi za razvoj psiholoških intervencij ter s tem dragocen prispevek k psihologiji in sorodnim vedam.
Na predlog UP FM Priznanje UP za študente UP za leto 2025 prejme Thomas Medica za predanost in pomemben prispevek k študentski skupnosti.
Thomas Medica, študent programa Pravo za management UP FM, je bil v študijskem letu 2023/24 predsednik Študentskega sveta UP FM, kjer se je osredotočal na športno področje. Tako so oblikovali študentsko ekipo UP, ki je po dolgih letih osvojila državno univerzitetno prvenstvo v malem nogometu in se uvrstila na evropsko univerzitetno prvenstvo 2026. Poleg tega je skrbel za organizacijo dogodkov in promocijo fakultete ter spodbujal sodelovanje in povezanost med študenti. Od otroštva je treniral nogomet, leta 2022 je začel trenersko pot v FC Koper, deluje pa tudi kot osebni in kondicijski trener. Kot igralec in trener je pridobil izkušnje s področja vodenja, odgovornosti in ekipnega delovanja, kot študent pa pokazal, da je vztrajen, discipliniran ter kolegialen. Tako je odlično prepletal kompetence iz športne kariere pri delovanju na fakulteti.
Na predlog UP PEF Priznanje UP za študente UP za leto 2025 prejme Lara Strgaršek za izjemno znanstveno-raziskovalno aktivnost in doprinos k obštudijskim aktivnostim.
Lara Strgašek, absolventka magistrskega študijskega programa Razredni pouk z angleščino UP PEF je že od začetka študija ena najbolj znanstveno-raziskovalno aktivnih študentk fakultete. V raziskovalni ekipi projekta RAČek, izvaja kvantitativne analize rezultatov, ki jih je predstavila na mednarodnem simpoziju. V zadnjem letu je izkazala izjemno raziskovalno produktivnost z objavo enega strokovnega članka, dveh znanstvenih prispevkov na konferencah, enega samostojnega znanstvenega sestavka v monografski publikaciji in treh konferenčnih predstavitev brez natisa, s čimer pomembno prispeva k znanstveno-raziskovalni odličnosti, kar sicer ni značilno za študente na tej stopnji študija. Prostovoljno sodeluje pri izvedbi naravoslovnih in družboslovnih delavnic za otroke prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, leta 2024 pa je sodelovala pri izvedbi PEFijade 2024 ter svojim doprinosom povezuje študente in akademsko skupnost fakultete.
Na predlog UP FHŠ ter Kolegija dekanov in direktorjev UP Zahvalo za sodelavke iz strokovnih služb UP za leto 2025 prejme Sandra Kranjec za odlično delo na področju habilitacij, oziroma izvolitev v nazive.
Sandra Kranjec se je UP pridružila leta 2003, sprva na UP FHŠ, od leta 2015 pa je del Pravne in kadrovske službe rektorata UP, kjer deluje na področju habilitacij oziroma izvolitev v nazive. Kot skrbnica Komisije za izvolitve v nazive UP je izjemno prizadevna in strokovna, kar omogoča kakovostno delo tovrstnih komisij na celotni univerzi. Njena sposobnost, da tudi najzahtevnejše postopke razume, razčleni in pravočasno uskladi z vsemi deležniki, bistveno prispeva k temu, da proces poteka v skladu z najvišjimi standardi. Ob tem izstopa njena predanost sodelavcem, članom komisij in kandidatom za izvolitve v nazive. Z veliko mero potrpežljivosti, prijaznosti in pripravljenosti pomagati vedno znova vzpostavlja okolje, v katerem se vsi počutijo slišane in dobro informirane. Prav ta človeški vidik njenega dela in toplina dajeta postopkom dodatno kakovost in zanesljivost. Je nepogrešljiva sodelavka, brez katere bi si področje izvolitev v nazive na univerzi težko predstavljali.