23. Slavnostna akademija UP

Spoštovani,

Lepo pozdravljeni na Slavnostni akademiji Univerze na Primorskem, na 23-ti po vrsti. Še vedno smo mladi, še vedno ambiciozni in ne več zelo majhni, a kljub temu inovativni in prodorni. Z navedbo nekaj ključih podatkov in uspehov, ki smo jih kot povezana univerzitetna skupnost dosegli v preteklem letu, boste razumeli, zakaj sem ponosna na našo skupnost:

• Število rednih študentov se je v študijskem letu 2025/2026 glede na predhodno študijsko leto povečalo za skoraj 200 študentov, vseh vpisanih študentov v študijskem letu 2025/2026 je sicer 5.789.
• Delež mednarodnih študentov se je iz 23 % povečal na 26 %, delež vpisanih študentk se je nekoliko zmanjšal, vendar še vedno ostaja nad 76 % vseh vpisanih. Visok delež mednarodnih študentov je predvsem posledica vzporednega izvajanja številnih študijskih programov v angleškem jeziku, visok delež vpisanih študentk pa predvsem posledica velikih fakultet na področju zdravstvenih in pedagoških ved - UP FVZ in UP PEF.
• Na treh dodiplomskih študijskih programih znaša povprečno število točk sprejetih kandidatov za vpis nad 90 točk, in sicer na Italijanistiki, Matematiki ter na Računalništvu in informatiki, pri slednjih dveh na angleških izvedbah, s čimer Univerza na Primorskem uspešno uresničuje nacionalne in evropske strateške cilje privabljanja talentov v Slovenijo oziroma Evropsko unijo.
• Beležimo 7 % povečanje števila zaposlenih glede na leto 2024, na zadnji dan leta 2025 nas je bilo 831, med akademskih osebjem je mednarodnih 15,1 %, razporejeni so na vse štiri karierne stopnje, največ (20 %) jih je med raziskovalci na prvi karierni stopnji.
• Nabavna vrednost osnovnih sredstev v uporabi se je povečala za 36 %, kvadratura lastnih prostorov pa za 21 %, kar je predvsem posledica novega študenskega doma Barka 2, v katerem zagotavljamo 119 študentskih ležišč in pripojitve raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE k UP IAM,
• Število projektov financiranih iz Okvirnih programov EU za raziskave in inovacije se je v letu 2025 glede na leto 2024 povečalo za 77 % (izvajali smo 23 takih projektov), med drugim smo uspešno nadaljevali s koordiniranjem vseevropskega konzorcija Akademije Novega evropskega Bauhausa, pričeli z izvajanjem prvega ERC projekta, z drugim upamo, da na podlagi uvrstitve v drugo fazo s prijavo v letu 2025, pričnemo v letu 2026. V začetku leta 2026 smo pričeli tudi z izvajanjem drugega Teaming projekta, projekta GreenHer, ki ga koordinira Univerza v Ljubljani, v slovenski Istri pa bomo s tem projektom lahko naredili pomemben korak k celostni obnovi Servitskega samostana.
• Okrepili smo svojo vlogo v okviru Evropske univerze Transform4Europe. Med drugim smo pred dnevi kot koordinatorji uspešno pridobili projekt WISE za krepitev odličnosti na področju urbane trajnosti v vrednosti 5 milijonov EUR, v konzorcij katerega je vključenih vseh 11 univerz, članic Transform4Europe.
• Prvič po več kot 15-ih letih so na zadnji dan leta 2025 vse članice, kakor tudi univerza kot celota, v bilanci stanja izkazovale presežek prihodkov nad odhodki. Obseg letnih prihodkov univerze je v letu 2025 tudi prvič presegel 50 milijonov EUR, največ, 60 % le-teh predstavljajo prihodki s strani resornega ministrstva.

Zaradi uveljavitve novega Zakona o visokem šolstvu, pričetka novega 4-letnega pogodbenega obdobja z resornim ministrstvom in nove Srednjeročne razvojne strategije UP 2025-2030 je bilo preteklo leto zelo močno obarvano z novimi internimi akti in razvojem novih študijskih programov:

• Tako smo uspešno zaključili postopek akreditacije 4 novih študijskih programov, ki so vključeni v razpis za vpis v študijskem letu 2026/2027: Anglistika, Logopedija in surdopedagogika, Inovacije v lesarstvu za trajnostni razvoj ter interdisciplinarni študijski program Matematika in računalništvo. Slednji je prvi študijski program v Sloveniji, ki ga je skladno z določili novega Zakona o visokem šolstvu univerza sprejela sama.
• V skladu z zavezo iz pisma o nameri z Vlado RS smo pripravili tudi enovit magistrski študijski program Medicina, ki je še v postopku akreditacije in bo predvidoma razpisan za študijsko leto 2027/2028. V naslednjih mesecih se bo tudi pričela izgradnja novega objekta za potrebe UP FVZ.
• Vzpostavili smo sistem krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazil in konec leta 2025 že akreditirali 41 tovrstnih izobraževanj.

V našem imenu se še vedno skriva UP, zato bomo svoj korak usmerjali navzgor tudi v letu, ki prihaja. Med drugim s pripojitvijo zasebnega visokošolskega zavoda Fakultete za tehnologijo polimerov (FTPO) iz Slovenj Gradca. Skladno z dogovori z ustanovitelji te fakultete in Vlado RS bo postopek pripojitve zaključen do poletnih mesecev. Tako bo Univerza na Primorskem v novo študijsko leto 2026/2027 vstopila z novo fakulteto, s še večjim številom študentov, s še večjim številom zaposlenih, s povečanim lastništvom vrhunske raziskovalne infrastrukture in okrepljenim sodelovanjem z industrijo, predvsem v vzhodni kohezijski regiji.

FTPO, veselimo se dne, ko vam bomo izrekli dobrodošlico na Univerzi na Primorskem.

Lani sem nagovor zaključila s trditvijo, da bomo še naprej radi usmerjali svoj korak navzgor. Iz zgoraj izpostavljenega gre zaključiti, da smo napoved uresničili, za kar se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in študentom naše univerze, kakor tudi vsem partnerjem iz okolja, ki ste nam pri našem korakanju stali ob strani.

Hvala!

Spoštovana rektorica Univerze na Primorskem, profesorica doktorica Klavdija Kutnar, spoštovani dekani in dekanje, spoštovani nagrajenci in najpomembnejše dragi študenti in drage študentke,

Uvodoma bi želel v imenu vseh študentov in imenu Študentskega sveta Univerze na Primorskem iz srca čestitati vsem današnjim nagrajenkam in nagrajencem.

S svojo predanostjo znanju ter vztrajnostjo in odličnostjo pri vašem delu, ste pomembno prispevali k razvoju naše akademske skupnosti in znova pripomogli k povečanju ugleda Univerze na Primorskem. Poskrbeli ste za to, da smo vsi, ki jo danes obiskujemo izredno ponosni, da smo del takšne neverjetne akademske in študentske skupnosti. Vaši dosežki niso samo osebni uspehi, temveč predstavljajo navdih za mnoge študente.

Bodite ponosni nanje.

Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi študentkam in študentom, ki so izkazali zaupanje svojim predstavnikom na fakultetah naše univerze. Skupaj z njimi se vsak dan trudim, da bi bili enakovredno in pošteno zastopani interesi vseh, ki obiskujejo Univerzo na Primorskem. Zavedam se odgovornosti, ki jo prinaša predsedovanje Študentskemu svetu UP, in verjamem, da bomo skupaj z ekipo lahko uspešno nadaljevali delo naših predhodnikov in kakovostno zastopali glas študentov. Vedno se bomo potrudili, da bo glas študentov slišan. Pri svojem delu bomo, tako kot že do sedaj, tudi naprej odločni, odgovorni in spoštljivi do vseh, ki lahko kakorkoli prispevajo k izboljšanju položaja študentk in študentov Univerze na Primorskem.

Verjamem, da lahko z novimi idejami, krepitvijo sodelovanja in jasnimi cilji študentsko zastopanje povzdignemo na višjo raven. Naš cilj je povezovanje, sodelovanje in iskanje rešitev. Ne želimo si sovražnikov, želimo partnerje in sodelavce. Želimo si sodelovati z vsemi, ki se vsakodnevno borijo za dobrobit vseh študentk in študentov... Kajti samo s sodelovanjem lahko pridemo do kakovostnih in dolgoročnih rešitev.

Osebno si močno želim, da ostanemo povezani tudi zunaj formalnih prostorov odločanja. Tudi takrat, ko se ne strinjamo, bodimo spoštljivi drug do drugega. Ne iščimo konflikta, prizadevajmo si za dialog. Menim, da je ključno, da se vsi skupaj zavedamo, da univerza obstaja zaradi študentov… Prav študenti predstavljamo bistvo in srce univerze. Tega nikakor ne smemo pozabiti.

Smo najmlajša in tudi najmanjša univerza, vendar je za nami leto dosežkov, vrhunskih rezultatov in uspehov. Zavedajmo se, da univerza nikakor ni samoumevna in predstavlja skupnost, ki jo je potrebno vsak dan graditi in soustvarjati. Gradimo pa jo lahko samo s spoštovanjem in sodelovanjem. Naj jasno povem, da si iskreno želim okrepiti in povečati sodelovanje z univerzo in odgovoriti na mnoge izzive, ki trenutno pestijo študente.

Verjamem, da lahko skupaj uspešno rešimo aktualne probleme študentske skupnosti. Univerza smo ljudje. Mi vsi skupaj, ki smo se danes tukaj zbrali, univerzi dajemo dušo in ustvarjamo neverjetno skupnost. Verjamem, da bomo napredovali samo s pomočjo dialoga. Napredovali bomo, če bodo naši nameni iskreni. Napredovali bomo, če se bomo zavedali, da lahko tudi v formalno komunikacijo vnesemo nekaj istrske odprtosti in humorja.

Želim si, da se v tem in prihodnjih študijskih letih znamo poslušati in tudi slišati… Želim si, da znamo sprejeti konstruktivno kritiko in poiskati rešitve, ki bodo koristile celotni študentski skupnosti. Verjamem, da nam to lahko uspe samo s skupnimi močmi. Študenti vedno ponudimo roko vsem, ki si želijo sodelovati z nami. Nikoli pa se ne bomo odrekli težko pridobljenim pravicam, ki nikakor niso samoumevne. Bile so pridobljene v preteklosti in so rezultat skupnega sodelovanja. Sodelovanje naj bo močnejše od interesov posameznika. Postavimo skupnost pred interes posameznika. To naj bo naše vodilo.

Leto 2026 je leto Srečka Kosovela. Pesnika, ki je verjel, da mora biti misel pogumna, če želi biti resnična. Njegove besede nas opominjajo, da napredek nikoli ni nastal zaradi tišine, ampak je bil venomer plod idej, poguma in odgovornosti.

Naj zaključim z mislijo, da je Univerza močna samo toliko kolikor je močna njena skupnost. Skupaj z ekipo se bomo borili, da bo študentska skupnost na naši univerzi močna in, da bo njen glas slišan ter upoštevan. Verjamem, da nam bo uspelo, tudi s pomočjo univerze, realizirati še mnogo dobrih stvari za študente.

Še enkrat pa iskreno čestitam vsem nagrajenkam in nagrajencem.

Hvala.

Dragi prijatelji, v veliko čast mi je, da vam lahko danes spregovorim iz tega mesta. Ko sem se pripravljal na današnji dogodek, sem skoraj obupal. Kaj vam lahko pove tak dinozaver iz prve polovice preteklega stoletja, oziroma iz preteklega tisočletja. Ko se človek moje starosti ozira nazaj, se mu zdi, da se iz dneva v dan nič ne spreminja. Ko pa pomisli nazaj nekaj let ali celo desetletij, pa opazi, da so spremembe ogromne, tako velike, da si nekaterih reči, ki so bile nekoč stalnica,  mlad človek, ki jih pozna samo iz zgodovine, zelo težko predstavlja.  Ko sem kot otrok hodil k starim staršem na vas na počitnice, pri hiši niso imeli košev za smeti. Vse se je porabilo. Po vodo so hodili k vodnjakom. Razen elektrike, ki je v vas prišla malo pred drugo svetovno vojno, se iz rimskih časov skoraj ni nič spremenilo. Potem pa so prišli sateliti, televizija, računalniki, osebni računalniki, prenosni računalniki, prenosni telefoni, elektronska pošta, svetovni splet, pametni telefon, umetna inteligenca… Vse se vrti vedno hitreje.

Pa smo pri prvem in najpomembnejšem izzivu: kvaliteta. Problem s pojmom kvalitete je, da je podobno kot pojem lepote subjektiven in ni merljiv, čeprav nas z vseh strani zasipajo z zahtevami, da po kvaliteti primerjamo in rangiramo objave, znanstvenike, revije, znanstvene inštitucije, itd.

Zato obstaja kopica meril, ki naj bi merila kvaliteto.  Dokler ta merila določajo nekakšen standard, ki ga morajo kandidati preseči, da ostanejo v igri, je to čisto v redu. Če pa merila uporabimo za rangiranje, potem pa se rado zgodi, da nam zagode t.i. Goodhartov zakon, ki pravi, da v primeru, ko merilo postane cilj, preneha biti dobro merilo. Razlog je v tem, da se populacija hitro prilagodi. Namesto, da bi zasledovali osnovni cilj, npr. dvig kvalitete, začno slepo slediti merilu. Na vseh ravneh šolskega polja se to pozna npr. pri inflaciji ocen. Namesto, da bi bil cilj kvalitetno znanje, postane cilj visoka ocena. Podobno je z znanstvenimi objavami. Če smo nagrajeni za objavo v reviji z visokim faktorjem vpliva, to še ne pomeni, da objavljeni prispevek kvaliteten. Kadar je potrebno, nekateri posežejo tudi po plenilskih revijah, če le imajo dovolj visok faktor vpliva.

Drugi, prav tako pomemben izziv je dilema odprtosti proti plačljivosti objav. Sodoben način objavljanja znanstvenih rezultatov je elektronski. Papirne oblike člankov so zelo redke. Klasični poslovni založniški model je postal nevzdržen. Zaradi piratsva in črnega trga je zelo težko preprečiti, da bi vsi zainteresirani uporabniki kupili članek, še posebej, če  ima visoko ceno. Kazalo je, da bodo komercialni založniki prisiljeni spustiti cene. Pa se je zgodilo ravno obratno. Zgodilo se je zlato odprto objavljanje. To pomeni, da znanstvene objave ne plačuje več bralec oziroma knjižnica, ki želi dostop do članka, ampak jo plačuje avtor. V praksi jo plačuje avtorjev sponzor, ki je v veliki večini javna institucija, tudi za članke, ki nikogar ne zanimajo.  Postalo je popolnoma sprejemljivo, da se javni denar prek zlatega odprtega dostopa pretaka v zasebne žepe založniških multinacionalk. Pritisk na raziskovalce, da morajo objavljati, se vsako leto povečuje. To pa je voda na mlin plenilskim revijam in plenilskim založnikom, ki rastejo kot gobe po dežju, z denarjem pa jih zaliva država.

Zavedati se moramo, da živimo v času, ko lahko vsak brez kakšnih pretiranih stroškov objavlja prispevke na svoji spletni strani, na strežniku predobjav, kakršen je npr.  arxiv, na univerzitetnem repozitoriju, ali pa v revijah z diamantnim – brezplačnim odprtim dostopom. Zato je svojevrsten absurd, da je javni sektor pripravljen plačevati zasebnikom več tisoč evrov za objavo. Tu je lepo viden učinek Goodhartovega zakona. Želijo nas prepričati, da je denar merilo za kvaliteto.  Pa ni!

Na naši univerzi izdajamo več znanstvenih revij. Vse delujejo na načelih diamantnega odprtega dostopa. Niti avtorju, niti bralcu ni potrebno plačevati objav. Pričakovali bi, da bosta država in Evropska unija spodbujali diamantni model odprtega dostopa in pritisnila na založniške hiše, da spustijo cene.

Pomemben izziv pomeni tudi razcvet umetne inteligence. Marsikdo se ne zaveda, da je umetna inteligenca med nami že od začetka 90h let in da temelji na nevronskih mrežah, ki so se pojavile že pred več kot 80 leti. V devetdesetih so se razvijali  priporočilni  sistemi, najprej kot poizvedbeni.  Na vprašanje, ki smo ga vtipkali v iskalnik, dobimo med stotisočimi odgovori tiste, za katere umetna inteligenca meni, da so najboljši za nas. Okrog leta 2000 pa so se pojavli potisni priporočilni sistemi, ki nam servirajo objave, za katere umetna inteligenca misli, da so za nas najbolj primerne. Podatki, s katerim nas hrani, niso objektivni, ampak so odvisni od odtisa, ki smo ga v digitalnem svetu pustili v pretklosti. Odvisni so predvsem od tega, kaj nas zanima, katere objave izbiramo in koliko časa si jih ogledujemo. Seveda obstaja konflikt interesov ponudnika in uporabnika. Uporabnik bi rad koristno novo informacijo, ponudnik, pa bi rad uporabnika priklenil nase na vse načine, tudi na račun zasvojenosti. Veliko je odvisno, kdo se skriva na drugi strani in kaj bi nam rad prodal. Včasih je lahko to samo znamka pralnega stroja, ki daje največ za oglase. Vse preveč preprosto pa se lahko ujamemo v ideološko zanko ali pa nas celo radikalizirajo. Previdnost ni odveč.

Pravi šok pa smo doživeli s pojavom generativne umetne intelligence tam nekje leta 2022/23. Umetna inteligenca ni samo izbirala namesto nas ali nas silila gledat objave, ampak je začela celo ustvarjat, izboljševat naše izdelke. Razume veliko jezikov. Spozna se na vse. Tak šok je pred kratkim doživel tudi sloviti pionir teoretičnega računalništva, Donald Knuth, ko mu je pri reševanju nekega problema o hamiltonski dekompoziciji kartezičnega produkta treh usmerjenih ciklov enake dolžine odločilno pomagala umetna inteligenca. V svojem članku, ki ga je nazadnje posodobil 6. marca letos, razloži, da ga je program Cloude ne samo napotil na pravilno strategijo pri reševanju problema, ampak ga je med drugim opozoril na odločilno referenco, ki je bila lani objavljena v reviji Ars Mathematica Contemporanea, ki jo izdaja naša univerza. To je navedlo profesorja Knutha, avtorja sistema TeX, da je spremenil svoje negativno mnenje o moči dandanašnje umetne inteligence. Zato je nujno, da jo začnemo uporabljati. Zavedati pa se moramo vseh pomanjkljivosti in možnih zlorab, ki se pri tem lahko porodijo.

Pa smo pri naslednjem izzivu: etika. Vsaka tehnološka novost olajša človeku možnost, da si z vedno manj napora in lastnega vložka prisvoji tuje intelektualno delo. Nekoč je bilo potrebno besedila prepisovati in slike prerisati, še včeraj je zadoščal program za razpoznavanje besedil ter dva klika za ‘cut’ in ‘paste’. Danes lahko to in še več, stori kar umetna inteligenca. S plačljivim odprtim dostopom pa smo raziskovalci brez kakršnihkoli kriterijev kvalitete razvrščeni v dve skupini: tisti, ki nimajo dostopa do javnih sredstev s katerimi bi plačali objavo in onimi, ki nimajo s tem problema. Depriviligirani so npr. raziskovalci v zasebnih inštitucijah ali samostojni raziskovalci, študentje ali pa raziskovalci iz manj premožnih držav. Če želijo objavljati, ne zadošča kvaliteta njihovega dela. Pridobiti morajo bogatega mecena, ki ga vzamejo za soavtorja. Zelo spominja na odnos tlačanov do fevdalcev. Za etiko moramo skrbeti sami. Etika, ki jo prepustimo umetni inteligenci postane cenzura.

Zadnji izziv, ki bi rad omenil pa je razvoj visokošolskega izobraževanja pri nas. Opozoril bi na anomalijo, ki vlada v Sloveniji, glede podeljevanja doktoratov. Umetna inteligenca nam pove, da pri nas obstaja 6,6 visokošolskih institucij z doktorskim študijem na milijon prebivalcev, kar je približno pet krat toliko kot v sosednjih državah. V svetovnem merilu nas to uvršča na neslavno drugi mesto, takoj za Isladijo, ki ima tri univerze in malo manj kot 400,000 prebivalcev.  Razlog, tako pove umetna inteligenca, je dejstvo, da imamo poleg osmih(!) univerz (3 + 5) še 6 samostojnih inštitucij, ki podeljujejo doktorate  Smo edina država na svetu, v kateri lahko doktorate podeljujejo inštitucije ozkega profila, ki niso univerze. Seveda moramo številke, ki jih ponudi umetna inteligenca, vedno jemati z zrncem soli. Če se vprašamo, zakaj pravzaprev po svetu vztrajajo na tem, da dokotorate zaupajo le univerzam, ne pa posameznim fakultetam, je odgovor jasen. Na ta način je lažje  zagotavljanje kvalitete.

Včeraj je minilo 23 let od ustanovitve naše univerze. Spodobi se, da pogledamo, kdo smo, kaj smo, kje smo in od kod smo prišli. Na vprašanje “kam gremo”, pa boste morali odgovoriti mlajši.Umeščeni smo v srce srednjeveškea mesta. Z marsikatere fakultete imamo razgled na morje.  Naša univerza je mlada, ni pa rosno mlada. Približno 15 odstotkov evropskih univerz je mlajših. Imamo skoraj 6000 študentov, od tega približno četrtina iz tujine. To nas uvršča med srednje velike univerze. Saj ima več kot 50% evropskih univerz manj kot 5000 študentov.  Smo na dobri poti. Izvajamo prek 100 študijskih programov, od tega skoraj 15% v angleščini. Predvčerajšnjim je bil zagovor 400-tega doktorata. Na vsakega člana akademskega osebja pride 11 študentov. To je bolje od evropskega povprečja, kjer je razmerje 1:15. Lani je površina univerzitetnih prostorov prvič presegla 40,000 m2. Smo na zelo dobri poti. Stari Latinci bi vzklinili: “Vivat, crescat, floreat!”