Jesenska promocija doktoric in doktorjev znanosti UP

Jesenko Hadžihasanovič je na UP FHŠ zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom  »Problemi prehoda skupnosti poznega neolitika v zgodnji eneolitik na ozemlju Bosne in Hercegovine« pod mentorstvom izr. prof. dr. Alenke Tomaž

Povzetek doktorske disertacije

»Problemi prehoda skupnosti poznega neolitika v zgodnji eneolitik na ozemlju Bosne in Hercegovine«

Disertacija sintetizira 150 let raziskav o poznem neolitiku in zgodnjem eneolitiku v Bosni in Hercegovini. Temu sledi pregled najdišč butmirske, hvarsko-lisičičke, vinčanske, sopotske, lasinjske in badenske kulture na območju Bosne in Hercegovine. Ocenjuje pedološke in geološke kriterije za umeščanje naselbin ter njihove tlorise in zgradbe. Poleg tega analizira keramiko ter kamnita, koščena in bakrena orodja. Na tej osnovi je bil predlagan celovit model proučevanja najdišč, ki kaže, da med poznoneolitskimi in zgodnjeeneolitskimi arheološkimi kulturami obstajajo le manjše razlike.

Marianna Gergely je na UP PEF zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom  »Zgradba in dekodiranje večkodnih srednješolskih učbeniških besedil iz biologije« pod mentorstvom izr. prof. dr. Sonje Starc in somentorstvom izr. prof. dr. Nataše Dolenc

Povzetek doktorske disertacije

»Zgradba in dekodiranje večkodnih srednješolskih učbeniških besedil iz biologije«

V doktorski disertaciji obravnavamo večkodna srednješolska učbeniška besedila iz biologije. Ugotavljamo, kako se je spreminjala uporaba semiotskih sredstev v slovenskih učbenikih za biologijo od leta 1881 do 2022. Proučujemo razlike v kompoziciji uporabljenih jezikovnih in slikovnih virov z vizualno slovnico Kressa in van Leeuwena (2006). V drugem delu proučujemo, kako vzorčne skupine dijakov samostojno razbirajo pomen enokodnega (samo slikovnega ali samo besednega) ali večkodnega učbeniškega besedila. Ugotavljamo tudi zmožnost tvorbe večkodnega besedila na temo mitoza, predstavljene v treh različnih učbenikih.

Nika Pavletić je na UP FHŠ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom  »Slovenščina in makedonščina v stiku: oblikoskladenjska analiza pisnih izdelkov makedonskih govorcev pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika do ravni B1«  pod mentorstvom doc. dr. Klare Šumenjak in somentorstvom prof. dr. Lidije Arizankovske

Povzetek doktorske disertacije

»Slovenščina in makedonščina v stiku: oblikoskladenjska analiza pisnih izdelkov makedonskih govorcev pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika do ravni B1«

Doktorska disertacija obravnava usvajanje slovenščine kot drugega/tujega jezika pri makedonskih govorcih na ravneh A1–B1. Zaradi porasta makedonskih študentov na UP je bila opravljena poglobljena analiza težavnih mest, ki jih obstoječa gradiva ne naslavljajo ustrezno. Na podlagi kontrastivne analize slovenskega in makedonskega jezika je bilo – delno tudi s korpusno metodo –  oblikoskladenjsko analiziranih 538 besedil. Rezultati prikazujejo tipične napake, kar lahko omogoča učinkovitejše poučevanje slovenščine.

Meta Lavrič je na UP FAMNIT zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom  »Doživljanje pripovedovanja zgodb: razvoj in deljenje pisanih zgodb kot intervencija za krepitev duševnega zdravja pri vratarjih sistema« pod mentorstvom prof. dr. Vite Poštuvan 

Povzetek doktorske disertacije 

»Doživljanje pripovedovanja zgodb: razvoj in deljenje pisanih zgodb kot intervencija za krepitev duševnega zdravja pri vratarjih sistema«

Psihološke intervencije pripovedovanja zgodb vključujejo ustvarjanje, prejemanje in deljenje zgodb, a raziskave niso enotne glede tega, katere komponente vključujejo, zato primanjkuje spoznanj o delovanju tovrstnih intervencij. V naši raziskavi je sodelovalo 10 pravosodnih policistov, ki so se pri delu srečali s samomorom. Udeležili so se intervencije in dveh poglobljenih intervjujev. Preučili smo učinke elementov na počutje in duševno zdravje ter oblikovali Model procesiranja in integriranja izkušnje pri deljenju zgodb, ki poudarja ključno vlogo medsebojnega deljenja zgodb.

Monica Bertok Vatovec je na UP FHŠ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom  »Porajajoča se pismenost v vrtcih na dvojezičnih območjih« pod mentorstvom izr. prof. dr. Anje Zorman in somentorstvom prof. dr. Carmel Mary Coonan

Povzetek doktorske disertacije

»Porajajoča se pismenost v vrtcih na dvojezičnih območjih«

Raziskava cilja k opredelitvi narave problema razvijanja porajajoče se pismenosti v predšolskih ustanovah z italijanskim učnim jezikom, ki delujejo na dvojezičnem območju v Slovenskem primorju, in torej k boljšemu razumevanju trenutne situacije ter oblikovanju smernic za prihodnje delo v vrtcih in pri nadaljnjem raziskovanju. Študija predstavlja prispevek na referenčnem znanstvenem področju z analizo predlaganega didaktičnega pristopa in uporabo pridobljenih podatkov za razvoj didaktike dvojezične pismenosti pri predšolskih otrocih.

Jovan Mitrović je na UP FHŠ zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom  »Začetek in konec zgodnje bronaste dobe vzhodnega Srema« pod mentorstvom izr. prof. dr. Martine Blečić Kavur

Povzetek doktorske disertacije

»Začetek in konec zgodnje bronaste dobe vzhodnega Srema«

Zgodnje bronasto obdobje vzhodnega Srema, umeščeno okvirno v drugo polovico 3. tisočletja pr. n. št., je bilo obdobje intenzivnega kulturnega razvoja in regionalne diferenciacije. Na območju Somogyvár–Vinkovci kulturnega kompleksa so prevladovali kremacijski obredi, značilni za celoten kulturni spekter regije, medtem ko so v manjši meri obstajali tudi incineracijski in inhumacijski rituali, ki odražajo lokalne posebnosti. Naselja, kot so Gradina na Bosutu, Golokut in Pećine, so izstopala po horizontalno razvejani strukturi in uporabi jam za bivanje ali skladiščenje, grobovi pa so nudili dragocene podatke o družbeni organizaciji in materialni kulturi. Tipološko se keramika Somogyvár–Vinkovci povezuje s skupinami Belotić–Bela Crkva in Mako–Kosihi–Čaka, medtem ko AMS absolutna datiranja omogočajo natančnejše kronološko umeščanje posameznih faz razvoja. Celotno obdobje odraža kontinuiran proces kulturne transformacije, kjer se ritualni in naseljski vzorci prepletajo s tehnološkimi inovacijami, kar prispeva k razumevanju prehoda iz poznega bakrena v zgodnje bronasto obdobje na tem območju.

Jernej Pleša je na UP FVZ zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom  »Učinkovitost športne vadbe na podlagi indeksa dinamične jakosti« pod mentorstvom doc. dr. Žige Kozinca in somentorstvom prof. dr. Nejca Šarabona

Povzetek doktorske disertacije

»Učinkovitost športne vadbe na podlagi indeksa dinamične jakosti«

V okviru štirih raziskav smo preučevali indeks dinamične jakosti (DSI). Analize so pokazale primerljivost DSI vrednosti ob uporabi različnih metod izračuna in medsebojno skladnost DSI z metodo sila–hitrost za vrednotenje živčno-mišične zmogljivosti posameznika. Nadalje smo ugotovili razlike v DSI med starostnimi kategorijami in igralnimi položaji košarkarjev ter nizke do zmerne povezave z izbranimi merami telesne zmogljivosti. Intervencijska študija je pokazala, da je DSI učinkovita metoda za načrtovanje trenažnega procesa za izboljšanje telesne zmogljivosti v tekmovalnem športu.

Janja Zorko je na UP FHŠ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Slogovna analiza slovenskega in italijanskega prevoda romana the English Patient« pod mentorstvom izr. prof. dr. Neve Čebron in somentorstvom doc. dr. Marcella Potocca 

Povzetek doktorske disertacije 

»Slogovna analiza slovenskega in italijanskega prevoda romana the English Patient«

Disertacija obravnava slovenski ter italijanski prevod romana Angleški pacient in analizira prevodne premike, ki nastajajo zaradi razlik v jezikovnih strukturah, kulturnih normah in slogovnih odločitvah prevajalcev. V teoretičnem delu predstavi prevodne pristope, ki osvetljujejo razmerje med slogom, kulturo in jezikom. Ugotovitve razkrivajo, kako prevodni premiki vplivajo na ohranjanje ali izgubo slogovne razsežnosti izvirnika ter na estetsko izkušnjo ciljnega bralca. Raziskava s tem vzpostavlja trden metodološki okvir za nadaljnje slogovne analize literarnih prevodov.

Benjamin Osmančević je na UP FVZ zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom  »Razvoj modela dobrega počutja za zaposlene v zdravstveni negi v predbolnišnični nujni medicinski pomoči« pod mentorstvom izr. prof. dr. Mirka Prosena

Povzetek doktorske disertacije

»Razvoj modela dobrega počutja za zaposlene v zdravstveni negi v predbolnišnični nujni medicinski pomoči«

Zaposleni v predbolnišnični nujni medicinski pomoči se soočajo s situacijami, ki vplivajo na njihovo dobro počutje. Namen raziskave je bil preučiti koncept dobrega počutja in izpostaviti ključne elemente, ki ga oblikujejo. Uporabljen je bil mešani raziskovalni dizajn: intervjuji z zaposlenimi in validacija nove lestvice »dp–NMP«. Analiza je razkrila vpliv dela na psihofizično počutje, način življenja in zasebno sfero ter statistično značilne razlike glede na sociodemografske in delovne pogoje. Na podlagi ugotovitev je bil oblikovan model SKRB-NMP, ki združuje dejavnike dobrega počutja in ponuja strategije za njegovo izboljšanje ter prispeva k znanosti in praksi nujne medicinske pomoči.

Leilani Štajer je na UP FHŠ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Vojaška ikonografija na zgodnjerimskih imperialnih novcih« pod mentorstvom doc. dr. Katarine Šmid in somentorstvom dr. Jean-Marca Doyena

Povzetek doktorske disertacije

»Vojaška ikonografija na zgodnjerimskih imperialnih novcih«

Doktorsko delo Leilani Štajer z naslovom “Military Iconography on Early Roman Imperial Coinage”, napisano v angleščini pod mentorstvom dr. Katarine Šmid z Univerze na Primorskem in somentorstvom dr. Jeana-Marca Doyena z Univerze v Lille-u (Francija), raziskuje vojaško ikonografijo rimskih cesarskih in provincialnih kovancev od Avgusta do Marka Avrelija, kar predstavlja več kot dvajset tisoč primerov. Delo prvič sistematično analizira, kako so se imperialni in provincialni kovanci razlikovali glede vojaških upodobitev, kako so cesarji in vojaki prikazani, katere vojaške simbole so uporabljali ter kako vse to prispeva k oblikovanju javne podobe cesarja in prepletu ikonografskih praks z imperialno ideologijo.

Karin Šik Novak je na UP FVZ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom  »Sestava črevesne mikrobne združbe v odvisnosti od načina prehranjevanja in drugih zunanjih dejavnikov« pod mentorstvom izr. prof. dr. Zale Jenko Pražnikar in somentorstvom doc. dr. Ane Petelin

Povzetek doktorske disertacije

»Sestava črevesne mikrobne združbe v odvisnosti od načina prehranjevanja in drugih zunanjih dejavnikov«

Raziskovali smo vpliv različnih načinov prehranjevanja in dejavnikov življenjskega sloga na črevesno mikrobioto. Analiza je pokazala, da kombinacija 26 napovednikov natančneje opredeli njeno sestavo kot sam prehranski vnos; izjema je bil rod Prevotella 9 pri veganstvu. Vpliv karantene in uživanja čaja iz smilja sta pokazala nasprotne učinke: karantena je zmanjšala raznolikost črevesne mikrobiote in povečala vnetne bakterije iz debla Proteobacteria, medtem ko je čaj iz laškega smilja znižal njihov delež ter vnetne biomarkerje.

Izsledki raziskave ponujajo osnovo za oblikovanje intervencijskih strategij za izboljšanje zdravja.

Matic Sašek je na UP FVZ zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom  »Biomehanika sprinta z uporom« pod mentorstvom prof. dr. Nejca Šarabona

Povzetek doktorske disertacije

»Biomehanika sprinta z uporom«

Doktorska disertacija je ocenjevala konsistentnost hidravlične naprave za ustvarjanje sile med sprintom, njeno zanesljivost in veljavnost pri vrednotenju sprinterske zmogljivosti ter prilagoditve v biomehanskih značilnostih gibanja med sprintom z uporom. Naprava ustvarja nastavljivo zaviralno silo konsistentno ter omogoča zanesljivo in veljavno vrednotenje zmogljivosti. Med sprinti z uporom se zmanjša hitrost teka, povečata se sila in moč ob prilagoditvi dolžine koraka in kontaktnega časa. Kljub povečanemu doprinosu specifičnih mišic spodnjih okončin, se motorično kontrolo med sprintom z uporom v splošnem ne spremeni.