Psihologija
- Domov
- Raziskovanje
- Referenčni projekti
- Psihologija
RAZISKAVE NA PODROČJU PSIHOLOGIJE
Ricerca nel campo della Psicologia | Research in the Field of Psychology
Preučevanje in preprečevanje samomora sta glavni temi klinično-raziskovalnega dela, s katerima se raziskovalci ukvarjajo zadnjih 7 let, predvsem z inovativnimi pristopi v suicidologiji s ciljem postati priznano središče za raziskovanje samomora tako na nacionalni kot mednarodni ravni. V Slovenskem centru za raziskovanje samomora UP IAM (prvi tovrstni center v Sloveniji, ustanovljen leta 2011) so med drugimi zaposleni psihologi, ki se udejstvujejo tako z raziskovalnim delom kot delom na primarni, sekundarni in terciarni preventivi ter intervencijah. Izkušnje imajo tudi s psihoterapevtskim in svetovalnim delom.
Vodja raziskav: Diego de Leo
Kontaktna oseba: Vita Poštuvan, info.scsr@upr.si
REFERENČNI PROJEKTI
Progetti di riferimento | Representative Projects
V IZVAJANJU
Živ?Živ! – Raziskovanje in preprečevanje samomora
Program Živ?Živ! predstavlja celovit pristop k preprečevanju samomora kot enega izmed največjih družbenih in javno-zdravstvenih problemov v Sloveniji ter ponuja inovativne načine raziskovanja samomorilnega vedenja.
Glavni cilji projekta so zmanjševanje samomorilnega količnika, prispevati k mutidisciplinarnemu in večnivojskemu preprečevanju samomora ter v suicidologijo vnašati široko paleto raziskovalnih metod za boljše razumevanje in razlago samomorilnega vedenja.
Uresničevanje zastavljenih ciljev temelji na spektru dejavnosti na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja. V okviru promocije duševnega zdravja delo vključuje medijske kampanje za splošno javnost ter implementacijo smernic za odgovorno novinarsko poročanje o samomoru. Preventivne dejavnosti vključujejo dejavnosti univerzalne preventive (uvedba na informacijskih tehnologijah temelječih preventivnih aplikacij, omejevanje dostopa do sredstev za samomor), selektivne preventive (opolnomočenje ranljivih skupin, npr. mladostniki, starostniki) ter indicirane preventive (preventivno delo za prepoznavanje samomorilno ogroženih posameznikov, npr. izobraževanje t.i. vratarjev sistema). V okviru obravnave/zdravljenja in vzdrževanja stanja bomo implementirali e-podporne rešitve za posameznike v stiski, postvencijske dejavnosti za bližnje po samomoru ter program MBCT (na čuječnosti temelječe kognitivne terapije) za odrasle s povečanim tveganjem. Program bo zapolnil veliko potrebo po celovitejši in dolgoročnejši uporabi večnivojskih intervencij za preprečevanje samomora pri nas.
Financiranje: ARRS
Trajanje: 2013 – 2020
Vodja: prof. Diego De Leo
Koordinator: Vita Poštuvan
Program NARA – Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija in intervencije
V okviru Programa NARA, katerega osnova je Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija (MBCT), uvajamo učinkovite intervencije za krepitev duševnega zdravja. Udeležencem predstavimo preproste meditativne tehnike, s pomočjo katerih preusmerjajo pozornost od manj učinkovitih duševnih procesov (npr. ruminacije) na doživljanje trenutka »tukaj in zdaj« ter niz preprostih in učinkovitih strategij, ki jih lahko uporabljajo za izboljšanje svojega duševnega in telesnega zdravja. Na ta način se udeleženci učijo boljšega soočanja s stresnimi življenjskimi situacijami in obvladovanja oz. preprečevanja depresije.
Program je razdeljen na tri dele:
V sklopu programa se izvajajo tudi posamezne krajše delavnice ali predavanja na temo čuječnosti ter mesečna srečanja za udeležence skupin, ki so se že zaključile.
Financiranje: 2010 – 2013 ARRS, od 2014 samoplačniško (razen za udeležence Programa NARA – Moč strokovnjakom skozi čuječnost)
Vodja: Vita Poštuvan, Alenka Tančič Grum
A (se) štekaš?!? Integriran pristop krepitve duševnega zdravja in primarne preventive samomorilnega vedenja za mladostnike
Projekt A (se) štekaš?!? je preventivno-intervencijski projekt promocije in krepitve (duševnega) zdravja ter preprečevanja samomorilnega vedenja med mladostniki. Temelji na integrativnem pristopu dela z različnimi skupinami z namenom vzpostavitve čim širše socialne mreže opore in pomoči mladostnikom.
Eden od ciljev projekta je tudi opolnomočenje vratarjev sistema (t.j. odraslih oseb, ki so pri svojem delu v stiku z mladostniki in lahko pomagajo pravočasno prepoznati ter usmeriti mladostnike s povišanim tveganjem za duševno bolezen ali tvegana vedenja po pomoč) o mladostniških stiskah in o ustreznih oblikah pomoči v primeru težav v duševnem zdravju in samomorilne ogroženosti.
Z različnimi pristopi (predavanja, delavnice, informativno gradivo, strokovna podpora, sodelovanje s šolami itd.) želimo opolnomočiti organizacije in skupine ljudi, ki redno prihajajo v stik z mladimi, da bodo lažje prepoznavali stiske pri mladostnikih, preprečevali duševne bolezni, nezdrav življenjski slog in samomor.
Projekt vsebuje naslednje komponente:
Financiranje: Ministrstvo za zdravje RS
Trajanje: 2011 – 2012; 2013 – 2014; 2017 – 2019
Vodja: Vita Poštuvan
Novi pristopi k prepoznavi in preprečevanju samomorilnega vedenja in drugih dejavnikov tveganja na področju duševnega zdravja mladostnikov
Namen projekta A (te) štekam?!? je izboljšanje duševnega zdravja mladostnikov ter preprečevanje samomorilnega vedenja s pomočjo prepoznavanja in uporabe naučinkovitejših strategij in intervencij. Projekt je nadgradnja projekta A (se) štekaš?!?. Izvajamo ga v sodelovanju s UKC Maribor in UPK Ljubljana.
V projektu raziskujemo presejalne in ocenjevalne postopke ter načine obravnave ogroženih mladostnikov, pri čemer se osredotočamo na učinkovitost in pomanjkljivosti različnih oblik dela z njimi. Ko bomo zbrali dovolj podatkov, bomo skušali oblikovati sistemska priporočila za delo z njimi.
Projekt zajema štiri dele:
Financiranje: ARRS
Trajanje: 2018 – 2021
Vodja: prof. Diego De Leo
Koordinator: Vita Poštuvan
Za zdravje mladih
Za zdravje mladih je neformalna mreža, ki združuje glavne akterje v mladinskem sektorju in jih opremlja z informacijami, gradivi, usmeritvami in usposabljanji/ izobraževanji na področju zdravja in zdravega življenjskega sloga otrok in mladostnikov. Deluje v smeri preprečevanja bolezni povezanih z življenjskim slogom pri otrocih in mladostnikih.
V okviru projekta pripravljamo strokovne podlage o stanju na področju zdravja med otroci in mladostniki, izvajamo kakovostna usposabljanja za mladinske delavce, vpeljujemo programe promocije zdravja med več kot 2500 vključenimi mladimi in njihovimi starši. S programom pripravljamo različna izobraževalna orodja, ki bodo po koncu projekta omogočala nadgradnjo in nadaljevanje dela na tem področju.
UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora v okviru projekta izvaja naslednje aktivnosti:
V okviru mreže za Za zdravje mladih sodelujejo naslednje organizacije:
Podpornik projekta je Mladinski svet Slovenije.
Financiranje: Ministrstvo za zdravje RS
Trajanje: 2017 – 2019
Slovenski moški ranljivi za samomorilno vedenje: duševno zdravje, kvaliteta življenja, socialna povezanost, iskanje pomoči.
V zadnjem desetletju opažamo v Sloveniji pozitivne premike v smeri upadanja samomorilnega količnika. Eden izmed razlogov za trend upadanja je tudi vedno boljše poznavanje dejavnikov tveganja in opozorilnih znakov samomorilnega vedenja. Žal pa število samomorov med moškimi upada počasneje kot med ženskami, hkrati pa je to področje slabo raziskano, saj o stiski težko spregovorimo. Prav zato smo oblikovali raziskovalni projekt Moški, s katerim želimo preučiti, kako moški doživljajo in izražajo stisko in bolje raziskati samomorilno vedenje moških.
Raziskovalni program pomaga razumeti specifike pomena dejavnikov tveganja znotraj posameznih ranljivih skupin v Sloveniji. Zbrani podatki dalje omogočajo tudi preverjanje teoretičnih konstruktov v specifičnih skupinah, kar predstavlja pomemben prispevek k znanosti na tem področju, ter priložnost preučevanje veljavnosti teoretičnih predpostavk v skupinah, v katerih te predpostavke do sedaj še niso bile preverjene.
Program se osredotoča na moške v nekaterih izbranih ranljivih skupinah s povečanim tveganjem za samomor:
Glavni cilj raziskave je preučiti značilnosti s samomorilnim vedenjem povezanih težav v povezavi z duševnim zdravjem, kvaliteto življenja, vrsto in količino medosebnih odnosov, dojemanjem stigme in iskanjem pomoči pri moških, zlasti v izbranih podskupinah.
Na podlagi pridobljenih rezultatov bomo v drugem delu raziskovalnega programa oblikovali intervencije namenjene posameznim raziskovalnim skupinam, glede na potrebe, ki jih bomo prepoznali tekom raziskovalnega dela programa, in te intervencije implementirali v različne raziskovane skupine.
Financiranje: ARRS
Trajanje: 2017 – 2020
Vodja: prof. Diego De Leo
PismeDuš – Pismenost o duševnem zdravju, destigmatizacija duševnih bolezni in iskanje pomoči v stiski med odraslimi prebivalci Slovenije
Za številne težave na področju duševnega zdravja obstajajo različni učinkoviti pristopi obravnave. Na žalost pa še vedno samo majhen delež ljudi s težavami v duševnem zdravju poišče in prejme ustrezno strokovno pomoč, medtem ko velik del duševnih stisk ostane neobravnavanih.
Osnovni namen novega projekta PismeDuš je pridobiti širši in natančnejši vpogled v trenutno stanje pismenosti o duševnem zdravju in iskanja pomoči v primeru stiske med odraslimi.
V projektu bomo raziskali dejavnike tveganja, ki preprečujejo iskanje pomoči, in varovalne dejavnike, ki prispevajo k pismenosti o duševnem zdravju ter iskanju pomoči. Preverili bomo, kakšna je stopnja pismenosti o duševnem zdravju oz. prepoznavanje znakov težav na tem področju med odraslimi, preučili pa bomo tudi stališča do različnih težav in duševnih motenj, stigmo (lastno in zaznano s strani socialnega okolja), različne ovire pri iskanju pomoči in načine premagovanja teh ovir.
Projekt predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje sodelovanje s strokovnimi službami, javnozdravstvenimi institucijami, gospodarskim sektorjem, itd. pri vpeljavi predlaganih intervencij. Prav tako bodo rezultati raziskave osnova za izboljšanje obstoječih intervencij za povečanje pismenosti o duševnem zdravju ter za izboljšanje dejavnikov, ki vplivajo na iskanje pomoči v primeru duševne stiske.
Financiranje: ARRS, Ministrstvo za zdravje RS
Trajanje: 2018 –2020
Vodja: prof. Diego De Leo
ZAKLJUČENI
SEYLE – Reševanje in opolnomočenje mladih življenj v Evropi (Saving and Empowering Young Lives in Europe: Promoting Health through the Prevention of Risk-Taking and Self-Destructive Behaviours)
Namen projekta je bil pridobiti podatke o duševnem zdravju in življenjskem slogu mladostnikov, identificirati dejavnike tveganja za duševne motnje pri mladih ter izboljšati ozaveščenost o duševnem zdravju med dijaki in osebami, ki so z njimi vsakodnevno v stiku (starši, učitelji, strokovni delavci na šoli).
Študija je bila podprta s strani Evropske komisije in je skupno zajela več kot 13.000 učencev iz 12. držav. Načrt raziskovalnega projekta je bil za vse vključene države enak in je bil odobren s strani Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Projekt je podprlo tudi Ministrstvo za zdravje RS.
Pri nas je v študiji sodelovalo več kot 1.100 dijakov, 400 učiteljev in 20 strokovnjakov s področja duševnega zdravja.
V okviru projekta smo objavili naslednje članke:
Financiranje: 7. okvirni program Evropske komisije (European Commission)
Trajanje: 2009 – 2011
Vodja v Sloveniji: Vita Poštuvan
WE STAY – Skupaj preprečujemo manjkanje od pouka (Working in Europe to Stop Truancy Among Youth)
V okviru projekta so se nadaljevale intervencije, ki so bile razvite v okviru projekta SEYLE (izobraževanje učiteljev, presejanje in identifikacija mladostnikov s povečanim tveganjem, delavnice za dijake in njihovo intenzivno informiranje o duševnem zdravju, informiranje staršev). Intervencije so se izvajale v šestih evropskih državah. Na podlagi pridobljenih rezultatv so bila oblikovana priporočila o najučinkovitejših intervencijah za preprečevanje odsotnosti od pouka in krepitev duševnega zdravja.
WE-STAY je projekt krepitve duševnega zdravja mladostnikov z naslednjimi cilji:
Namen intervencij je bil krepitev duševnega zdravja mladostnikov preko preprečevanja odsotnosti od pouka v evropskih srednjih šolah. Na pomen, ki ga ima preučevanje in preprečevanje izostajanja od pouka, kažejo raziskave, ki poročajo o povišanih tveganjih za npr. zlorabo alkohola, drog, prestopniško vedenje in opustitev šolanja. Mladostniki, ki pogosto neupravičeno izostajajo od pouka, so pogosteje izven nadzora odraslih oseb in ne prejemajo podpore s strani vrstnikov, kar lahko vodi v razvoj tveganih vedenj. Izostajanje od pouka se povezuje tudi s povišanim tveganjem za samomorilno ideacijo in poskus samomora.
Financiranje: 7. okvirni program evropske komisije (European Commission)
Trajanje: 2010 – 2013
Vodja v Sloveniji: Vita Poštuvan
OSPI – Optimizacija programov preprečevanja samomorov in njihova implementacija v Evropi (Optimizing Suicide Prevention Programs and Their Implementation in Europe)
Namen projekta je bil članicam Evropske unije zagotoviti na dokazih osnovane (angl. evidence based) programe preprečevanja samomorov ter pripraviti materiale, inštrumente in priporočila za izvedbo in evalvacijo takšnih intervencij.
Namen smo dosegali preko naslednjih ciljev:
Model večnivojske intervencije za preprečevanje samomora zajema naslednje med seboj povezane nivoje:
Financiranje: 7. okvirni program evropske komisije (European Commission)
Trajanje: 2008 – 2013
Koordinator projekta v Sloveniji: Vita Poštuvan
MOČ – Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom
Projekt MOČ je bil usmerjen v izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja. Stremel je k celovitejšemu pristopu na področju javnega duševnega zdravja preko uravnoteževanja dostopnosti strokovne pomoči, širjenja znanja strokovnjakom in nudenja strategij za učinkovitejše spoprijemanje s stresnimi situacijami. Aktivnosti so se odvijale v osrednje-slovenski, posavski, savinjski, gorenjski in koroški regiji., ožje gledano pa je projekt zajemal naslednje cilje:
Za doseganje ciljev smo organizirali usposabljanja strokovnjakov (zdravniki, medicinske sestre, socialni delavci, policisti) za prepoznavo depresije in samomorilnega vedenja ter razširili mreža svetovalnic za pomoč ljudem v duševni stiski.
Posebnost projekta so delavnice Programa NARA, v katere so bili vključeni strokovnjaki, ki so se udeležili izobraževanj. S Programom NARA so ti posamezniki pridobili veščine za lažje soočanje s stresnimi situacijami, s katerimi se vsakodnevno soočajo tako v poklicnem kot zasebnem življenju. Program NARA se izvaja še danes.
V okviru Slovenskega centra za raziskovanje samomora smo v projektu sodelovali pri:
Ugotovitve projekta smo zbrali v publikaciji MOČ – Znanje strokovnjakom, pomoč ljudem.
Financiranje: Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014
Trajanje: 2015 – 2016
Nosilec projekta: Nacionalni inštitut za javno zdravje (vodja projekta: doc. dr. Saška Roškar)
Partnerji: OZARA Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja, Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Center za psihološko svetovanje POSVET
Spletna stran projekta: http://www.nijz.si/moc
COST akcija 1302 – Psihiatrična oskrba dolgotrajnih forenzičnih bolnikov
COST akcija IS 1302 predstavlja konzorcij strokovnjakov (klinikov in raziskovalcev) iz 19. evropskih držav z željo po boljšem razumevanju stanja, pravnih vidikov, značilnosti in potreb na področju forenzične psihiatrične oskrbe, s poudarkom na dolgotrajni psihiatrični oskrbi. Sodelovanje želi zapolniti vrzel v znanju in primanjkuje mednarodnih sodelovanj.
V okviru projekta so aktivno delovale 3 delovne skupine, usmerjene v preučevanje različnih področij (dolgotrajne) forenzične psihiatrične oskrbe: (1) značilnosti (dolgotrajnih) forenzičnih psihiatričnih pacientov; (2) primeri dobrih praks v dolgotrajni forenzični psihiatrični oskrbi; (3) potrebe in kvaliteta življenja forenzičnih psihiatričnih pacientov.
V okviru UP IAM smo bili odgovorni za izvajanje aktivnosti tretje delovne skupine, njihov namen pa je bil podati predloge izboljšav za forenzične psihiatrične paciente, na podlagi njihovega doživljanja kvalitete življenja med hospitalizacijo.
Namen akcije je bil izmenjati si, povečati in poglobiti znanje o na dokazih osnovanih praksah in (stroškovno) učinkovitih storitvah v dolgotrajni forenzični psihiatriji v Evropi. Za doseganje namena je multidisciplinarni konzorcij deloval na naslednjih ciljih:
MC in vodja delovne skupine 3: Vita Poštuvan
Trajanje: 2014 – 2017
Sodelovanje: UKC Maribor
Spletna stran: http://lfpc-cost.eu/