Psihologija

Glavni cilji projekta so zmanjševanje samomorilnega količnika, prispevati k mutidisciplinarnemu in večnivojskemu preprečevanju samomora ter v suicidologijo vnašati široko paleto raziskovalnih metod za boljše razumevanje in razlago samomorilnega vedenja.

Uresničevanje zastavljenih ciljev temelji na spektru dejavnosti na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja. V okviru promocije duševnega zdravja delo vključuje medijske kampanje za splošno javnost ter implementacijo smernic za odgovorno novinarsko poročanje o samomoru. Preventivne dejavnosti vključujejo dejavnosti univerzalne preventive (uvedba na informacijskih tehnologijah temelječih preventivnih aplikacij, omejevanje dostopa do sredstev za samomor), selektivne preventive (opolnomočenje ranljivih skupin, npr. mladostniki, starostniki) ter indicirane preventive (preventivno delo za prepoznavanje samomorilno ogroženih posameznikov, npr. izobraževanje t.i. vratarjev sistema). V okviru obravnave/zdravljenja in vzdrževanja stanja bomo implementirali e-podporne rešitve za posameznike v stiski, postvencijske dejavnosti za bližnje po samomoru ter program MBCT (na čuječnosti temelječe kognitivne terapije) za odrasle s povečanim tveganjem. Program bo zapolnil veliko potrebo po celovitejši in dolgoročnejši uporabi večnivojskih intervencij za preprečevanje samomora pri nas.

Financiranje: ARRS

Trajanje: 2013 – 2020

Vodja: prof. Diego De Leo

Koordinator: Vita Poštuvan

Program NARA – Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija in intervencije

V okviru Programa NARA, katerega osnova je Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija (MBCT), uvajamo učinkovite intervencije za krepitev duševnega zdravja. Udeležencem predstavimo preproste meditativne tehnike, s pomočjo katerih preusmerjajo pozornost od manj učinkovitih duševnih procesov (npr. ruminacije) na doživljanje trenutka »tukaj in zdaj« ter niz preprostih in učinkovitih strategij, ki jih lahko uporabljajo za izboljšanje svojega duševnega in telesnega zdravja. Na ta način se udeleženci učijo boljšega soočanja s stresnimi življenjskimi situacijami in obvladovanja oz. preprečevanja depresije.

Program je razdeljen na tri dele:

• Program NARA – Obvladovanje stresa in depresije skozi čuječnost – namenjen je vsem, ki si želijo bolje obvladati stres, doživljajo simptome depresije ali anksioznosti, se soočajo s kroničnimi telesnimi bolečinami oziroma boleznijo ali so se v preteklosti zdravili zaradi teh težav.
• Program NARA – Moč strokovnjakom skozi čuječnost - namenjen je krepitvi duševnega zdravja strokovnjakov, ki pri svojem delu prihajajo v stik z ljudmi v stiski (zdravniki, medicinske sestre, učitelji, psihologi, svetovalci, socialni delavci, policisti in drugi); v programu pridobijo veščine za lažje spoprijemanje s stresnimi situacijami, s katerimi se soočajo v poklicnem ali zasebnem življenju.
• Program NARA – Na čuječnosti temelječa podpora žalovanju – namenjen je svojcem po smrti bližnje osebe in žalujočim pomaga pri soočanju s težko življenjsko situacijo.

V sklopu programa se izvajajo tudi posamezne krajše delavnice ali predavanja na temo čuječnosti ter mesečna srečanja za udeležence skupin, ki so se že zaključile.

Financiranje: 2010 – 2013 ARRS, od 2014 samoplačniško (razen za udeležence Programa NARA – Moč strokovnjakom skozi čuječnost)

Vodja: Vita Poštuvan, Alenka Tančič Grum

A (se) štekaš?!? Integriran pristop krepitve duševnega zdravja in primarne preventive samomorilnega vedenja za mladostnike

Projekt A (se) štekaš?!? je preventivno-intervencijski projekt promocije in krepitve (duševnega) zdravja ter preprečevanja samomorilnega vedenja med mladostniki. Temelji na integrativnem pristopu dela z različnimi skupinami z namenom vzpostavitve čim širše socialne mreže opore in pomoči mladostnikom.

Eden od ciljev projekta je tudi opolnomočenje vratarjev sistema (t.j. odraslih oseb, ki so pri svojem delu v stiku z mladostniki in lahko pomagajo pravočasno prepoznati ter usmeriti mladostnike s povišanim tveganjem za duševno bolezen ali tvegana vedenja po pomoč) o mladostniških stiskah in o ustreznih oblikah pomoči v primeru težav v duševnem zdravju in samomorilne ogroženosti.

Z različnimi pristopi (predavanja, delavnice, informativno gradivo, strokovna podpora, sodelovanje s šolami itd.) želimo opolnomočiti organizacije in skupine ljudi, ki redno prihajajo v stik z mladimi, da bodo lažje prepoznavali stiske pri mladostnikih, preprečevali duševne bolezni, nezdrav življenjski slog in samomor.

Projekt vsebuje naslednje komponente:

• Delo z mladostniki (srednja in osnovna šola) - za mladostnike izvedemo sklop treh delavnic na temo duševnega zdravja, katerih namen je izobraziti mladostnike o duševnem zdravju in jim v varnem okolju omogočiti izražati svoja mnenja; jih spodbuditi k ozaveščanju lastnega čustvenega doživljanja in miselnih vzorcev ter opolnomočiti za spoprijemanje s težavnimi življenjskimi situacijami).
• Delo z učitelji in ostalimi zaposlenimi na šoli - strokovnim delavcem na šoli nudimo izobraževanje o duševnem zdravju, samomorilnem vedenju in prepoznavanju mladostnikov v stiski. Del interaktivnega predavanja je namenjen razvijanju veščin komuniciranja z mladostniki, ko izrazijo stisko.
• Pomoč šolam v primeru samomora ali poskusa samomora - šoli kot sistemu nudimo pomoč pri oblikovanju ustreznih korakov za delo z ostalimi učenci oz. dijaki in z zaposlenimi po poskusu samomora ali smrti zaradi samomora mladostnika.
• Natečaj za mlade - za mladostnike organiziramo tudi nagradni natečaj na temo duševnega zdravja, pri katerem lahko sodelujejo z literarnim ali video prispevkom.

Financiranje: Ministrstvo za zdravje RS

Trajanje: 2011 – 2012; 2013 – 2014; 2017 – 2019

Vodja: Vita Poštuvan

Novi pristopi k prepoznavi in preprečevanju samomorilnega vedenja in drugih dejavnikov tveganja na področju duševnega zdravja mladostnikov

Namen projekta A (te) štekam?!? je izboljšanje duševnega zdravja mladostnikov ter preprečevanje samomorilnega vedenja s pomočjo prepoznavanja in uporabe naučinkovitejših strategij in intervencij. Projekt je nadgradnja projekta A (se) štekaš?!?. Izvajamo ga v sodelovanju s UKC Maribor in UPK Ljubljana.

V projektu raziskujemo presejalne in ocenjevalne postopke ter načine obravnave ogroženih mladostnikov, pri čemer se osredotočamo na učinkovitost in pomanjkljivosti različnih oblik dela z njimi. Ko bomo zbrali dovolj podatkov, bomo skušali oblikovati sistemska priporočila za delo z njimi.

Projekt zajema štiri dele:

• Presejanje - Presejanje si predstavljamo kot sito, preko katerega identificiramo tiste ljudi, ki imajo več dejavnikov tveganja. Presejanje na področju duševnega zdravja mladostnikov poteka v sodelovanju s šolami. Na izbranih osnovnih in srednjih šolah mladostniki rešijo sklop vprašalnikov, na podlagi katerih prepoznamo tiste s povišanim tveganjem za samomorilno vedenje oz. za težave na področju duševnega zdravja.
• Preventivne delavnice - V okviru presejanja na šolah izvedemo delavnice za krepitev duševnega zdravja. Udeležijo se jih vsi učenci in dijaki, ki so se odločili za sodelovanje v programu, ne glede na rezultat presejanja. V delavnicah govorimo na splošno o duševnem zdravju, težavah, ki se na tem področju pojavljajo in kako jih lahko rešimo.
• Klinično ocenjevanje - Nekateri mladostniki so skozi proces presejanja, pogovora s šolsko svetovalno službo, izbranim zdravnikom ali lastne prepoznave težav napoteni na obravnavo v specializirane enote (znotraj projekta sta to UKC Maribor in UPK Ljubljana). Projekt omogoča mladostniku, da ga preko vključenosti v individualne pogovore boljše razumemo. Usposobljeni strokovnjaki si namreč vzamejo dodaten čas, da se z mladostnikom pogovorijo, sodelujoči mladostnik pa reši tudi nekaj vprašalnikov.
• Oblikovanje strokovnih smernic in sistemskih priporočil - Ključni del študije bo oblikovanje strokovnih smernic in priporočil za obravnavo samomorilno ogroženih mladostnikov. Na ta način si prizadevamo zmanjšati količnik smrti zaradi samomora med mladostniki pri nas.

Financiranje: ARRS

Trajanje: 2018 – 2021

Vodja: prof. Diego De Leo

Koordinator: Vita Poštuvan

Za zdravje mladih

Za zdravje mladih je neformalna mreža, ki združuje glavne akterje v mladinskem sektorju in jih opremlja z informacijami, gradivi, usmeritvami in usposabljanji/ izobraževanji na področju zdravja in zdravega življenjskega sloga otrok in mladostnikov. Deluje v smeri preprečevanja bolezni povezanih z življenjskim slogom pri otrocih in mladostnikih.

V okviru projekta pripravljamo strokovne podlage o stanju na področju zdravja med otroci in mladostniki, izvajamo kakovostna usposabljanja za mladinske delavce, vpeljujemo programe promocije zdravja med več kot 2500 vključenimi mladimi in njihovimi starši. S programom pripravljamo različna izobraževalna orodja, ki bodo po koncu projekta omogočala nadgradnjo in nadaljevanje dela na tem področju.

UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora v okviru projekta izvaja naslednje aktivnosti:

• Delavnice za mladostnike
• Izobraževanja za mladinske delavce
• Predavanja za starše
• Predavanja in delavnice za prostovoljce

V okviru mreže za Za zdravje mladih sodelujejo naslednje organizacije:

• Brez izgovora Slovenija
• Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
• Zveza tabornikov Slovenije
• Zveza študentskih klubov Slovenije – ŠKIS
• Mreža mladinskih centrov Slovenije – MaMa
• Društvo študentov medicine Slovenije
• Mladinsko združenje za preprečevanje zasvojenosti
• Mladinsko združenje za gibanje in prehransko politiko
• Univerza na Primorskem – Inštitut Andrej Marušič

Podpornik projekta je Mladinski svet Slovenije.

Financiranje: Ministrstvo za zdravje RS

Trajanje: 2017 – 2019

Slovenski moški ranljivi za samomorilno vedenje: duševno zdravje, kvaliteta življenja, socialna povezanost, iskanje pomoči.

V zadnjem desetletju opažamo v Sloveniji pozitivne premike v smeri upadanja samomorilnega količnika. Eden izmed razlogov za trend upadanja je tudi vedno boljše poznavanje dejavnikov tveganja in opozorilnih znakov samomorilnega vedenja. Žal pa število samomorov med moškimi upada počasneje kot med ženskami, hkrati pa je to področje slabo raziskano, saj o stiski težko spregovorimo. Prav zato smo oblikovali raziskovalni projekt Moški, s katerim želimo preučiti, kako moški doživljajo in izražajo stisko in bolje raziskati samomorilno vedenje moških.

Raziskovalni program pomaga razumeti specifike pomena dejavnikov tveganja znotraj posameznih ranljivih skupin v Sloveniji. Zbrani podatki dalje omogočajo tudi preverjanje teoretičnih konstruktov v specifičnih skupinah, kar predstavlja pomemben prispevek k znanosti na tem področju, ter priložnost preučevanje veljavnosti teoretičnih predpostavk v skupinah, v katerih te predpostavke do sedaj še niso bile preverjene.

Program se osredotoča na moške v nekaterih izbranih ranljivih skupinah s povečanim tveganjem za samomor:

• moških s težavami v duševnem zdravju,
• zaprtih oseb,
• LGBTI posameznikov,
• starostnikov.

Glavni cilj raziskave je preučiti značilnosti s samomorilnim vedenjem povezanih težav v povezavi z duševnim zdravjem, kvaliteto življenja, vrsto in količino medosebnih odnosov, dojemanjem stigme in iskanjem pomoči pri moških, zlasti v izbranih podskupinah.

Na podlagi pridobljenih rezultatov bomo v drugem delu raziskovalnega programa oblikovali intervencije namenjene posameznim raziskovalnim skupinam, glede na potrebe, ki jih bomo prepoznali tekom raziskovalnega dela programa, in te intervencije implementirali v različne raziskovane skupine.

Financiranje: ARRS

Trajanje: 2017 – 2020

Vodja: prof. Diego De Leo

PismeDuš – Pismenost o duševnem zdravju, destigmatizacija duševnih bolezni in iskanje pomoči v stiski med odraslimi prebivalci Slovenije

Za številne težave na področju duševnega zdravja obstajajo različni učinkoviti pristopi obravnave. Na žalost pa še vedno samo majhen delež ljudi s težavami v duševnem zdravju poišče in prejme ustrezno strokovno pomoč, medtem ko velik del duševnih stisk ostane neobravnavanih.

Osnovni namen novega projekta PismeDuš je pridobiti širši in natančnejši vpogled v trenutno stanje pismenosti o duševnem zdravju in iskanja pomoči v primeru stiske med odraslimi.

V projektu bomo raziskali dejavnike tveganja, ki preprečujejo iskanje pomoči, in varovalne dejavnike, ki prispevajo k pismenosti o duševnem zdravju ter iskanju pomoči. Preverili bomo, kakšna je stopnja pismenosti o duševnem zdravju oz. prepoznavanje znakov težav na tem področju med odraslimi, preučili pa bomo tudi stališča do različnih težav in duševnih motenj, stigmo (lastno in zaznano s strani socialnega okolja), različne ovire pri iskanju pomoči in načine premagovanja teh ovir.

Projekt predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje sodelovanje s strokovnimi službami, javnozdravstvenimi institucijami, gospodarskim sektorjem, itd. pri vpeljavi predlaganih intervencij. Prav tako bodo rezultati raziskave osnova za izboljšanje obstoječih intervencij za povečanje pismenosti o duševnem zdravju ter za izboljšanje dejavnikov, ki vplivajo na iskanje pomoči v primeru duševne stiske.

Financiranje: ARRS, Ministrstvo za zdravje RS

Trajanje: 2018 –2020

Vodja: prof. Diego De Leo

ZAKLJUČENI

SEYLE – Reševanje in opolnomočenje mladih življenj v Evropi (Saving and Empowering Young Lives in Europe: Promoting Health through the Prevention of Risk-Taking and Self-Destructive Behaviours)

Namen projekta je bil pridobiti podatke o duševnem zdravju in življenjskem slogu mladostnikov, identificirati dejavnike tveganja za duševne motnje pri mladih ter izboljšati ozaveščenost o duševnem zdravju med dijaki in osebami, ki so z njimi vsakodnevno v stiku (starši, učitelji, strokovni delavci na šoli).

Študija je bila podprta s strani Evropske komisije in je skupno zajela več kot 13.000 učencev iz 12. držav. Načrt raziskovalnega projekta je bil za vse vključene države enak in je bil odobren s strani Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Projekt je podprlo tudi Ministrstvo za zdravje RS.

Pri nas je v študiji sodelovalo več kot 1.100 dijakov, 400 učiteljev in 20 strokovnjakov s področja duševnega zdravja.

V okviru projekta smo objavili naslednje članke:

• Saving and Empowering Young Lives in Europe (SEYLE): a randomized controlled trial
• Suicide prevention for youth – a mental health awareness program: lessons learned from the Saving and Empowering Young Lives in Europe (SEYLE) intervention study
• Adolescent subthreshold-depression and anxiety: psychopathology, functional impairment and increased suicide risk
• Prevalence of pathological internet use among adolescents in Europe: demographic and social factors
• The Saving and Empowering Young Lives in Europe (SEYLE) Randomized Controlled Trial (RCT): methodological issues and participant characteristics

Financiranje: 7. okvirni program Evropske komisije (European Commission)

Trajanje: 2009 – 2011

Vodja v Sloveniji: Vita Poštuvan

WE STAY – Skupaj preprečujemo manjkanje od pouka (Working in Europe to Stop Truancy Among Youth)

V okviru projekta so se nadaljevale intervencije, ki so bile razvite v okviru projekta SEYLE (izobraževanje učiteljev, presejanje in identifikacija mladostnikov s povečanim tveganjem, delavnice za dijake in njihovo intenzivno informiranje o duševnem zdravju, informiranje staršev). Intervencije so se izvajale v šestih evropskih državah. Na podlagi pridobljenih rezultatv so bila oblikovana priporočila o najučinkovitejših intervencijah za preprečevanje odsotnosti od pouka in krepitev duševnega zdravja.

WE-STAY je projekt krepitve duševnega zdravja mladostnikov z naslednjimi cilji:

• zbiranje epidemioloških podatkov o odsotnosti od pouka med mladostniki v Evropi;
• izvedba intervencijskih programov za mladostnike v šolskem okolju s ciljem zmanjševanja odsotnosti od pouka in krepitve duševnega zdravja dijakov;
• ovrednotenje rezultatov intervencij na podlagi multidisciplinarnega pristopa; ter
• priprava priporočil o učinkovitih in kulturno prilagojenih modelih za preprečevanje odsotnosti od pouka in spodbujanje duševnega zdravja mladostnikov v Evropi.

Namen intervencij je bil krepitev duševnega zdravja mladostnikov preko preprečevanja odsotnosti od pouka v evropskih srednjih šolah. Na pomen, ki ga ima preučevanje in preprečevanje izostajanja od pouka, kažejo raziskave, ki poročajo o povišanih tveganjih za npr. zlorabo alkohola, drog, prestopniško vedenje in opustitev šolanja. Mladostniki, ki pogosto neupravičeno izostajajo od pouka, so pogosteje izven nadzora odraslih oseb in ne prejemajo podpore s strani vrstnikov, kar lahko vodi v razvoj tveganih vedenj. Izostajanje od pouka se povezuje tudi s povišanim tveganjem za samomorilno ideacijo in poskus samomora.

Financiranje: 7. okvirni program evropske komisije (European Commission)

Trajanje: 2010 – 2013

Vodja v Sloveniji: Vita Poštuvan

OSPI – Optimizacija programov preprečevanja samomorov in njihova implementacija v Evropi (Optimizing Suicide Prevention Programs and Their Implementation in Europe)

Namen projekta je bil članicam Evropske unije zagotoviti na dokazih osnovane (angl. evidence based) programe preprečevanja samomorov ter pripraviti materiale, inštrumente in priporočila za izvedbo in evalvacijo takšnih intervencij.

Namen smo dosegali preko naslednjih ciljev:

• Analiza razlik v samomorilnem količniku med evropskimi državami in poenotenje postopkov prepoznavanja, ocenjevanja in evalvacije samomorilnosti.
• Razvoj novega koncepta intervencij za preprečevanje samomorilnosti.
• Implementacija primerljivih večnivojskih na skupnosti osnovanih intervencij v štirih modelnih evropskih regijah.
• Evalvacija intervencij v kontroliranih študij študijah preko držav pred in po intervenciji, glede na učinkovitost, vključene procese in vzajemno delovanje s posameznimi merami intervencij.
• Širjenje optimiziranih intervencij za preprečevanje samomora, pripadajočih materialov in ištrumentov ter priporočil za implementacijo oblikovalcem politike in ostalim akterjem.

Model večnivojske intervencije za preprečevanje samomora zajema naslednje med seboj povezane nivoje:

• Nivo 1 – delavnice za osebne zdravnike
• Nivo 2 - kampanje za ozaveščanje javnosti
• Nivo 3 – treningi za posrednike v skupnosti (farmacevti, duhovniki…)
• Nivo 4 – ponudbe za skupine z visokim tveganjem in njihove svojce
• Nivo 5 – preprečevanje dostopa do smrtonosnih sredstev

Financiranje: 7. okvirni program evropske komisije (European Commission)

Trajanje: 2008 – 2013

Koordinator projekta v Sloveniji: Vita Poštuvan

MOČ – Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom

Projekt MOČ je bil usmerjen v izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja. Stremel je k celovitejšemu pristopu na področju javnega duševnega zdravja preko uravnoteževanja dostopnosti strokovne pomoči, širjenja znanja strokovnjakom in nudenja strategij za učinkovitejše spoprijemanje s stresnimi situacijami. Aktivnosti so se odvijale v osrednje-slovenski, posavski, savinjski, gorenjski in koroški regiji., ožje gledano pa je projekt zajemal naslednje cilje:

• povečati število strokovnjakov na primarnem zdravstvenem nivoju in izven njega, usposobljenih za prepoznavo duševnih stik in samomorilnega vedenja,
• nadgraditi obstoječe svetovalnice za osebe v duševni stiski ter razviti svetovalnice v regijah, kjer jih še ni,
• strokovnjakom na primarni zdravstveni ravni in izven njega ponuditi program krepitve lastnega duševnega zdravja (Program NARA – moč strokovnjakom skozi čuječnost).

Za doseganje ciljev smo organizirali usposabljanja strokovnjakov (zdravniki, medicinske sestre, socialni delavci, policisti) za prepoznavo depresije in samomorilnega vedenja ter razširili mreža svetovalnic za pomoč ljudem v duševni stiski.

Posebnost projekta so delavnice Programa NARA, v katere so bili vključeni strokovnjaki, ki so se udeležili izobraževanj. S Programom NARA so ti posamezniki pridobili veščine za lažje soočanje s stresnimi situacijami, s katerimi se vsakodnevno soočajo tako v poklicnem kot zasebnem življenju. Program NARA se izvaja še danes.

V okviru Slovenskega centra za raziskovanje samomora smo v projektu sodelovali pri:

• izobraževalnih delavnicah za strokovnjake, v okviru katerih so nastala tudi gradiva,
• programu čuječnosti za strokovnjake (Program NARA – moč strokovnjakom skozi čuječnost),
• izobraževalnih predavanjih za splošno javnost in drugih promocijskih aktivnostih,
• evalvaciji in diseminaciji programa.

Ugotovitve projekta smo zbrali v publikaciji MOČ – Znanje strokovnjakom, pomoč ljudem.

Financiranje: Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014

Trajanje: 2015 – 2016

Nosilec projekta: Nacionalni inštitut za javno zdravje (vodja projekta: doc. dr. Saška Roškar)

Partnerji: OZARA Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja, Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Center za psihološko svetovanje POSVET

Spletna stran projekta: http://www.nijz.si/moc

COST akcija 1302 – Psihiatrična oskrba dolgotrajnih forenzičnih bolnikov

COST akcija IS 1302 predstavlja konzorcij strokovnjakov (klinikov in raziskovalcev) iz 19. evropskih držav z željo po boljšem razumevanju stanja, pravnih vidikov, značilnosti in potreb na področju forenzične psihiatrične oskrbe, s poudarkom na dolgotrajni psihiatrični oskrbi. Sodelovanje želi zapolniti vrzel v znanju in primanjkuje mednarodnih sodelovanj.

V okviru projekta so aktivno delovale 3 delovne skupine, usmerjene v preučevanje različnih področij (dolgotrajne) forenzične psihiatrične oskrbe: (1) značilnosti (dolgotrajnih) forenzičnih psihiatričnih pacientov; (2) primeri dobrih praks v dolgotrajni forenzični psihiatrični oskrbi; (3) potrebe in kvaliteta življenja forenzičnih psihiatričnih pacientov.

V okviru UP IAM smo bili odgovorni za izvajanje aktivnosti tretje delovne skupine, njihov namen pa je bil podati predloge izboljšav za forenzične psihiatrične paciente, na podlagi njihovega doživljanja kvalitete življenja med hospitalizacijo.

Namen akcije je bil izmenjati si, povečati in poglobiti znanje o na dokazih osnovanih praksah in (stroškovno) učinkovitih storitvah v dolgotrajni forenzični psihiatriji v Evropi. Za doseganje namena je multidisciplinarni konzorcij deloval na naslednjih ciljih:

• Spodbujanje najsodobnejše forenzične psihiatrične oskrbe z integracijo predhodnega in novo pridobljenega znanja na evropski ravni.
• Omogočanje mednarodne izmenjave dobrih praks znotraj dolgotrajne forenzične psihiatrične oskrbe med evropskimi zdravstvenimi delavci, raziskovalci in deležniki.
• Pospeševanje (raziskovalnih) iniciativ za razvoj novih inovativnih zdravljenj za prestopnike z duševno motnjo.
• Povečanje uporabnosti znanja v dolgotrajni forenzični psihiatrični praksi preko razvijanja uporabnih inštrumentov za rutinsko ocenjevanje.
• Napredovanje na evropski standardizaciji trenutnih potreb in kvalitete življenja znotraj dolgotrajne forenzične psihiatrične oskrbe.
• Prispevanje k informiranemu pogovoru o etičnih izzivih, povezanih s sprejemanjem odločitev in politike v dolgotrajni forenzični psihiatrični oskrbi.
• Krepitev raziskovanja na področju (dolgotrajne) forenzične psihiatrične oskrbe v Evropi, s posebno pozornostjo na vključevanju (mladih) raziskovalcev začetnikov.

MC in vodja delovne skupine 3: Vita Poštuvan

Trajanje: 2014 – 2017

Sodelovanje: UKC Maribor

Spletna stran: http://lfpc-cost.eu/