Dnevi znanja Univerze na Primorskem

Z željo, da lahko postrežemo s čim več informacijami o izobraževanju in nudenju znanja na enem mestu,  smo za Koprčane in druge obiskovalce v petkovem dopoldnevu na stojnicah, postavljenih na Titovem trgu pred poslopjem univerze, predstavili predvsem pedagoške članice – UP Fakulteta za humanistične študije, UP Fakulteta za management, UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologijo, UP Pedagoška fakulteta, UP FTŠ Turistica, UP Visoka šola za zdravstvo Izola - ter UP Znanstveno-raziskovalno središče z založbo Annalles in Študentska organizacija UP.

V soboto pa smo vzdolž Pristaniške ulice pripravili predstavitve že naštetih sodelujočih, obenem pa dopoldne popestrili z bogatim triurnim programom v koprski Taverni. Otroci so na Carpaccijevem trgu s pomočjo zaposlenih Znanstveno-raziskovalnega središča UP izdelovali mozaike, nakit, ustvarjali pa so tudi v kotičku UP Pedagoške fakultete in pa Društva prijateljev mladine ter Centra eksperimentov Koper. Medtem se je na odru zvrstilo precej nastopajočih, ki so s svojim sodelovanjem ustvarili prijetno vzdušje. Kot prvi so zapeli otroci Otroškega pevskega zbora OŠ Koper z vodjo zbora Ingrid Poropat, sledil je Mešani mladinski pevki zbor Gimnazije Koper in pa Akademski pevski zbor UP, oba pod taktirko zborovodje in skladatelja Ambroža Čopija, za zaključek nastopajočih zborov pa so nastopili moški pevski zbor Cirila Kosmača (upokojenci), ki so skupaj z otroškim pevskim zborom Dušana Bordona uprizorili plesno pevsko točko. Vodila sta ju Miran Zadnik in Zlatija Urankar, gospa Zorka Podobnik pa je med pripravo na nastop prisotne nagovorila v duhu povezovanja. Poudarila je, da »staro drevo, ki se na mlado opira, lahko obstane sto let«, zato so se v Semedeli starejši in mladi povezali. Vodi jih geslo: skupaj lažje rastemo. S programom, ki smo ga slišali in videli, se je skupina predstavila tudi v Ljubljani, na festivalu za tretje življenjsko obdobje. Gospa Podobnik je zaključila z besedami, da je »mladost bogato jutro, pri katerem si je treba vsaj včasih, na večer življenja, kaj izposoditi...saj sta jutro in večer del istega dne...« Sledil je plesni del z ritmom salse – plesna skupina Soy Cubano je razgrela tudi gledalce pod odrom, ki so se, skupaj s plesalci, malce razgibali. Nato se je zvrstilo še nekaj pevskih točk izjemno talentiranih študentk in študentov UP – tako sta v duetu zapela Urška Ule in Luka Ivanovič, ki je igral tudi na kitaro, nepozaben pa bo prav gotovo za marsikoga nastop mlade Jasmine Zvečić, ki je s svojim glasom očarala poslušalce. Nekdanja dijakinja Ema Sladič, sicer bolje poznana po svojem odličnem nastopu na letošnjem televizijskem šovu Slovenija ima talent, pa je, kot običajno, navdušila z izbranimi melodijami, med njimi tudi s svojimi, avtorskimi pesmimi. Zatem sta predsednica Študentskega sveta UP, Olga Kaliada, in doc. dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik, sicer zaposlen predavatelj na UP FAMNIT in UP PINT, na duhovit način predstavila delujoče Akademsko športno društvo AŠD UP FAMNIT, o njegovem poslanstvu in o povezanosti med športom in znanostjo – njun prispevek, katerega avtorja sta Andraž Teršek in Martina Marušič Kos, je objavljen v celoti. Za piko na i pa sta s svojo humoristično točko poskrbela Bruno, simpatični 95-letnik, in Iztok Gustinčič, voditelj na Radiu Capris, ki sta s svojo dobro voljo in vragolijami nalezla prav vse prisotne, plesno animacijska skupina UP FTŠ Turistice, imenovana Animacija Turistica, pa je s svojim polurnim musiclom spet blestela. Po uspešno izpeljanih prireditvah je naša želja tudi v prihodnje, da DNEVI ZNANJA postanejo redna prireditev na koledarju dogodkov, kar bomo lahko dosegli tudi z vašim sodelovanjem. Verjamemo, da se pridružujete našim prizadevanjem, da univerza je in mora biti pomemben sooblikovalec lokalnega, regionalnega, navsezadnje nacionalnega in širše – tudi evropskega prostora. Univerza na Primorskem se zato, skupaj z vsemi nastopajočimi in sodelujočimi na prireditvi DNEVI ZNANJA, prisrčno zahvaljuje za pozornost vsem, ki ste nas obiskali in se z nami družili. Prav tako se zahvaljujemo glavnemu pokrovitelju, brez katerega dogodek ne bi tako uspel – Mestni občini Koper, ki je prireditev finančno podprla, in pa Radiu Capris, ki je poskrbel, da se glas o nas sliši tudi v deveto vas. Mirella Baruca, samostojna svetovalka za odnose z javnostmi
Univerza na Primorskem Pogovor Olge Kaliada in doc. dr. Andraža Terška Kaliada: "Pogovarjala se bom s pravnikom, ustavnopravnim strokovnjakom, ki priznava, da si je nekoč želel biti pevska zvezda, podobna Bonu iz U2. Pravi, da ne posluša samo njihove glasbe, ampak bere tudi knjige o njihovi življenjski filozofiji in političnem aktivizmu. Po desetih letih dela na Pravni fakulteti v Ljubljani je zapustil to fakulteto in Ljubljano in prišel v Koper, na Univerzo na Primorskem. Zaposlen je na fakulteti Famnit in na inštitutu Pint. Veliko javno nastopa, kot strokovnjak in intelektualec. In vselej je kritičen. Do prava, pravnikov, države, politikov, fakultet…, pa tudi do sebe. Je zagrizen športnik. Bil je teniški fanatik, ima drago cestno kolo in je prvi branilec v košarkaški ekipi fakultete. Je tudi naš prijatelj, doc. dr. Andraž Teršek. Ste še kaj drugega od povedanega?" Teršek: "Ob tej priložnosti je zame osebno najpomembnejše to, da sem nekdo, ki sta ga Famnit in Pint sprejela v svojo družino: profesorjev, študentov, sodelavcev in prijateljev. Četudi sem pravnik in ne matematik. In da sem dobil možnost nadaljevati s svojim akademskim in javnim delom na Univerzi na Primorskem." Kaliada: "Sem prav razumela "v družino"?" Teršek: "Namenoma sem rekel "družino". Famnit deluje tako, kot mora delovati fakulteta: kot širša družina profesorjev, drugih zaposlenih in študentov. Takšen odnos do fakultetnega in univerzitetnega okolja je gojil že naš dragi in preminuli prof. Andrej Marušič. In njegov brat, dekanu fakultete Famnit prof. Dragan Marušič ima enak odnos do akademskega sveta. Zato sem predvsem nekdo, ki se trudi v največji možni meri prispevati h kakovosti obeh članic UP, preko tega pa h kakovosti UP kot celote. In po dveh letih dela tu, v Kopru, sem se prepričal, da si fakulteta in inštitut, dekan, kolegi, sodelavci, študentje in prijatelji tu v Kopru zaslužijo maksimalni poklicni trud za kakovost skupnega akademskega udejstvovanja." Kaliada: "Dr. Teršek,.. oziroma, ker se že dve leti poznava si me prijazno povabil, da te tikam in naslavljam zgolj z imenom. Andraž, prosim povej, zakaj je bilo maja 2010 ustanovljeno Akademsko športno društvo (AŠD) Famnit?" Teršek: "Ni zdravega duha brez zdravega telesa. Zato ne more biti dobre fakultete brez primerne skrbi za rekreacijo in šport. Oboje pripomore k dobremu vzdušju, k povezanosti profesorjev in študentov, h kakovosti študija in h kvaliteti študentskega življenja. Seveda pa ni skrivnost, da je prav na Famnitu in Pintu tudi med asistenti in profesorji veliko športnikov, ki smo zato še bolj zagreti za organizacijo športnega življenja. Osebno tudi menim, da je prav zdrav odnos do športa tudi eden od pogojev za zdrav odnos do znanosti." Kaliada: "Vrhunski profesorji, znanstveniki, asistenti so torej tudi dobri športniki?" Teršek: "Seveda. V marsičem tudi boljši od mene." Kaliada: "Boljši da so? Ampak ti si tudi kapetan ekipe? Niso kapetani najboljši?" Teršek: "Jaz sem kapetan, ker največ govorim (smeh). In ker sem hkrati najbolj otročji in najbolj resen." Kaliada: "Navijačice potem vzklikajo tvoje ime (smeh)?" Teršek: "Eh, takšne pozornosti pa, na žalost (smeh), nimam. Kolikor vem ga vzklikajo samo takrat, ko sem tako zanič, da me podijo dol z igrišča (smeh)!" Kaliada: "Malo se hecava. Pa spet resno: Društvo ste ustanovili tudi zaradi študentov?" Teršek: "Seveda. Predvsem zaradi študentov. Naša naloga, tudi naša odgovornost, da študentom omogočimo vse, kar jim lahko omogočimo ob študiju in kar jim moramo omogočiti glede na naše široko dojemanje tistega, kar naj bi bil študij: kvalitetno življenje mladega človeka, ki krepi svoje možgane in telo." Kaliada: "Če sem prav obveščena Famnit tudi v lastni organizaciji izvaja treninge in rekreacijo košarke, odbojke, aerobike… Je res?" Teršek: "Res je! Lansko leto je vse to potekalo precej dobro. Letos bomo morda dodali še tenis in nogomet. Z županom smo tudi dogovorjeni za medsebojno tekmo v košarki in v nogometu. Župan je, med drugim, menda dober nogometaš. Z MOK tudi sicer dobro sodelujemo. Velja povabiti vse študente, da se nam  pridružijo tudi pri treh aktivnostih: kot igralci in kot navijači." Kaliada: "Če povzameva: Akademsko športno društvo AŠD FAMNIT spodbuja športni vsakdan, povezuje šport in študij – je nekakšno interdisciplinarno povezovanje znanja in spretnosti, znanosti in športa?" Teršek: "Tako je. Tudi kot fakulteta je, skupaj z inštitutom Pint,  akademsko okolje, ki razvija univerzalen, interdisciplinaren odnos do znanosti. Znanost razume kot eno samo znanost, brez strogih delitev na naravoslovje, tehniko, družboslovje in humanizem. V ta namen je bil tudi ustanovljen skupni Center za povezano znanost in razvoj (POZNAR). Takšen odnos do znanosti se odraža tudi v študijskih programih. Na primer pri najnovejšem – biopsihologiji. Zaradi tega sta obe članici UP verjetno nekoliko drugačni od drugih fakultet v Sloveniji. Seveda v pozitivnem smislu." Kaliada: "Andraž, boste letos bolj uspešni v študentski košarkaški ligi kot lani, ko ste bili šesti, predzadnji?" Teršek: "Upam, da bomo. Če bom jaz manj zadrževal žogo (smeh) in če bo študent prvega letnika biopsihologije, ki je visok 202 cm, izpolnil pričakovanja." Kaliada: "Andraž Teršek, hvala ti, ker si bil z nami. A preden greš vseeno še zadnje vprašanje: kakšen je odnos pravnikov do matematike." Teršek: "Uh! Večina pravnikov se matematike boji. A če bi bila matematika poučevana predvsem kot orodje za boljše razumevanje drugega področja znanosti, tako kot bo na primer pri biopsihologiji, bi morala biti vključena v programe pravnega študija. Potem bi bili lahko tudi po zaslugi matematike pravniki boljši pravniki. Nekateri najuglednejši svetovni pravni teoretiki so tudi odlični pravniki. In mnogi matematiki bolje razumejo pravo kot pravniki. Seveda pa se da biti dober pravnik tudi brez matematike. Velik problem pri nas je žal to, da ima preveč pravnikov že značilno neprimeren odnos do prava: birokratski, formalističen in črkobralski. Zato že dalj časa pravim, da nosijo pravniki velik del odgovornosti za krizo v družbi." Foto Alen Ježovnik, sobota, 16.10.2010, Taverna v Kopru