Mednarodni dan žensk v znanosti: UP in InnoRenew nad svetovnim povprečjem

11. februarja obeležujemo mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, ki ga je generalna skupščina Združenih narodov razglasila z namenom spodbuditi ženske in dekleta, da se odločijo za poklicno pot v znanosti in promovirati udeležbo v znanosti ter enakopravne možnosti v njej in pri dostopanju do nje. Letošnja tema je Znanstvenice v prvi bojni liniji proti bolezni COVID-19.

Po podatkih Unescovega Inštituta za statistiko iz leta 2020 je delež žensk med raziskovalci na svetovni ravni 30-odstoten, v državah srednje in vzhodne Evrope znaša 39%, medtem ko je v zahodni Evropi in severni Ameriki 32,9-odstoten. Podatek za Slovenijo iz leta 2018 pa kaže, da je delež raziskovalk zgolj 32,3%, kar našo državo postavlja na 33. mesto v Evropi (držav z univerzitetnimi ustanovami je 41). Res je, da v Sloveniji na doktorskem študiju ženske celo prevladujejo (54 %), vendar se njihovo število kasneje občutno zmanjša.

Ponosni smo, da je Univerza na Primorskem pri tem svetla izjema: med 204 doktorskimi študenti močno prevladujejo ženske (67 %), od 285 dosedanjih doktorandov UP pa je doktorandk 158, tj. 55 %. Od 370 visokošolskih učiteljev na UP je več kot polovica žensk – 199. Poleg njih posebej zaposlujemo še 76 raziskovalcev, med katerimi je 27 raziskovalk. Število je sicer rahlo nad evropskim povprečjem, vendar v zadnjih letih narašča.

Med leti 2014 in 2020 so zaposleni prevzeli 448 vodstvenih položajev. Zastopanost med spoloma je skoraj izenačena – v tem obdobju so moški nastopali v vlogi vodje 228-krat, ženske pa 220-krat. Univerzo sta vodila dva rektorja in dve rektorici (mandat prof. dr. Klavdije Kutnar še traja), imeli smo 9 dekanj in 8 dekanov ter direktorjev. Med glavnimi tajniki so bile tri ženske in dva moška, med tajniki na članicah pa zgolj ženske. V tem obdobju so ženske zasedle tri prorektorska mesta in 37 prodekanskih, moški pa 7 prorektorskih in 31 prodekanskih funkcij. V senatu je univerzo zastopalo 30 senatoric in 37 senatorjev, oddelke pa je vodilo 59 predstojnic in 58 predstojnikov.

Univerza na Primorskem je tudi ena izmed štirih ustanoviteljic Raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE, ki ga vodi prof. dr. Andreja Kutnar. »Na inštitutu InnoRenew CoE si prizadevamo ustvarjati okolje, v katerem z veseljem delujejo vsi, ne glede na spol, kulturo in nacionalnost,« je dejala dr. Kutnar in dodala: »Prepričani smo, da je raznolikost, ki jo ustvarjamo z mednarodno ekipo, tista, ki nas uspešno vodi pri našem delu. Uravnoteženo razmerje med spoloma med zaposlenimi (med našimi zaposlenimi je 53 odstotkov žensk), pa še dodatno prispeva k naši inovativnosti in uspešnosti.«

Spodbuden podatek za prihodnost v znanosti je tudi ta, da je bilo v letu 2020 kar 17 zaposlenih v InnoRenew CoE vpisanih tudi na doktorski študij, med katerimi je bilo 47 odstotkov žensk, ki so dejavne na različnih področij – obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja, kineziologija, pedagogika, kemija, računalništvo.

Predavateljica na UP Fakultete za humanistične študije in tri raziskovalke inštituta InnoRenew CoE so bile letos uspešne pri pridobivanju prestižnih projektov iz inštrumenta Marie Skłodowska Curie Action – MSCA za individualne štipendije, katerega cilj je tudi spodbujanje enakosti spolov. Marie Skłodowska-Curie je odigrala nedvomno zelo pomembno vlogo pri vpeljevanju žensk v znanost in tako danes predstavlja simbol uspešnosti žensk v znanosti. Na Univerzi na Primorskem in na InnoRenew CoE s tovrstnimi projekti nedvomno nadaljujemo z njenimi prizadevanji.