Mednarodni znanstvenik sestanek ob 450. obletnici rojstva pomembnega Koprčana Santoria Santoria

Leta 1561 se je v Kopru, tedanjem Iustinopolisu, rodil zdravnik in znanstvenik Santorio de Santori. Zaradi svojih dosežkov je postal zelo znan ne samo v Beneški republiki, ampak tudi širše. Skupaj s prijateljem Galileom Galileijem naj bi bil izumil termometer, vsekakor pa je on izdelal skalo za merjenje temperature.

Sestanek, organiziran ob 450-letnici Santorijevega rojstva, je zajel zgodovinsko perspektivo Santorijevega dela in univerze v njegovem času ter pomen njegovega dela za kineziologijo tako tedanjega kot sedanjega časa. O aktualnih temah iz sodobne fiziologije, izhajajoč iz Santorijeve zapuščine, so razpravljali: dr. Maurizzio Rippa Bonati in dr. Carlo Reggiani (Univerza v Padovi), dr. Pietro Enrico di Prampero (Univerza v Vidmu), dr. Gianni Biolo (Univerza v Trstu), dr. Natale Gaspare de Santo (Druga univerza v Neaplju), dr. Franjo Prot (Univerza v Zagrebu), Mladen Gasparini, dr.med. (Splošna bolnišnica Izola in UP FAMNIT), dr. Igor Mekjavič (Inštitut Jožef Štefan), dr. Cornelius Peter Bogerd (UP FAMNIT), mag. Nina Bogerd (EMPA) in dr. Urška Železnik (UP ZRS). To daj ven, če res ne gre.

Dr. Rado Pišot, prorektor UP, koordinator ustanovitve fakultete UP FENIKS in programa Aplikativna kineziologija ter tudi pobudnik tega sestanka, je ob tem povedal: »Premalo se zavedamo pomembnosti koprskega znanstvenika, naravoslovca Santoria Santoria, ki je bil tu rojen v 16. stoletju. Naj še omenim, da smo v čast Santoria Santoria poimenovali nagrade za najboljše študente programa smeri Aplikativna kineziologija, h kateri je s svojim raziskovanjem pomembna bazična znanja prispeval tudi sam Santorio v času svojih preučevanj.«

Simpozija se je udeležilo več slovenskih in tujih referentov, pritegnil pa je tudi veliko zanimanje študentov in širše javnosti. V univerzitetni avli palače Armerija sta bili v sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergeja Mašere iz Pirana razstavljeni tudi latinska in italijanska izdaja Santorijeve znamenite razprave De statica medicina, vse prisotne pa je s svojim nagovorom presenetil tudi sam 'Santorio' (igrani prizor, Matej Plevnik).

Drugo srečanje bo potekalo 6. in 7. oktobra 2011 v Padovi, in sicer ob 400-letnici Santorijevega imenovanja za rednega profesorja padovanske univerze.

Leta 1561 se je v Kopru, tedanjem Iustinopolisu, rodil zdravnik in znanstvenik Santorio de Santori. Zaradi svojih dosežkov je postal zelo znan ne samo v Beneški republiki, ampak tudi širše. Skupaj s prijateljem Galileom Galileijem naj bi bil izumil termometer, vsekakor pa je on izdelal skalo za merjenje temperature.

Sestanek, organiziran ob 450-letnici Santorijevega rojstva, je zajel zgodovinsko perspektivo Santorijevega dela in univerze v njegovem času ter pomen njegovega dela za kineziologijo tako tedanjega kot sedanjega časa. O aktualnih temah iz sodobne fiziologije, izhajajoč iz Santorijeve zapuščine, so razpravljali: dr. Maurizzio Rippa Bonati in dr. Carlo Reggiani (Univerza v Padovi), dr. Pietro Enrico di Prampero (Univerza v Vidmu), dr. Gianni Biolo (Univerza v Trstu), dr. Natale Gaspare de Santo (Druga univerza v Neaplju), dr. Franjo Prot (Univerza v Zagrebu), Mladen Gasparini, dr.med. (Splošna bolnišnica Izola in UP FAMNIT), dr. Igor Mekjavič (Inštitut Jožef Štefan), dr. Cornelius Peter Bogerd (UP FAMNIT), mag. Nina Bogerd (EMPA) in dr. Urška Železnik (UP ZRS). To daj ven, če res ne gre.

Dr. Rado Pišot, prorektor UP, koordinator ustanovitve fakultete UP FENIKS in programa Aplikativna kineziologija ter tudi pobudnik tega sestanka, je ob tem povedal: »Premalo se zavedamo pomembnosti koprskega znanstvenika, naravoslovca Santoria Santoria, ki je bil tu rojen v 16. stoletju. Naj še omenim, da smo v čast Santoria Santoria poimenovali nagrade za najboljše študente programa smeri Aplikativna kineziologija, h kateri je s svojim raziskovanjem pomembna bazična znanja prispeval tudi sam Santorio v času svojih preučevanj.«

Simpozija se je udeležilo več slovenskih in tujih referentov, pritegnil pa je tudi veliko zanimanje študentov in širše javnosti. V univerzitetni avli palače Armerija sta bili v sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergeja Mašere iz Pirana razstavljeni tudi latinska in italijanska izdaja Santorijeve znamenite razprave De statica medicina, vse prisotne pa je s svojim nagovorom presenetil tudi sam 'Santorio' (igrani prizor, Matej Plevnik).

Drugo srečanje bo potekalo 6. in 7. oktobra 2011 v Padovi, in sicer ob 400-letnici Santorijevega imenovanja za rednega profesorja padovanske univerze.