Objavljamo povzetek Prereza jezikovne politike na Univerzi na Primorskem. V projektu so sodelovali člani strokovne skupine: Barbara Baloh (UP PEF), Ana Beguš (UP FHŠ), Silva Bratož (UP PEF), Dubravka Celinšek (UP FM), Lucija Čok (UP FHŠ in UP ZRS), Alenka Kocbek (UP FM), Vesna Mikolič (UP FHŠ), Sonja Starc (UP PEF), Majda Šavle (UP VŠZI), Irina Makarova Tominc (UP FHŠ), Marija Trdan Lavrenčič (UP FTŠ Turistica), Vida Medved Udovič (UP PEF), Nives Zudič Antonič (UP FHŠ); delo pa sta uredili Lucija Čok in Ana Beguš.
V uvodu so zapisali:
"Čeprav na ravni Sveta Evrope in Evropske komisije ves čas nastajajo dokumenti, ki spodbujajo, promovirajo in usmerjajo evropsko jezikovno politiko ter utrjujejo večjezičnost in medkulturnost med narodi Evrope in sveta, se po mnenju avtorjev Prereza visoko šolstvo v ta prizadevanja večinoma premalo vključuje. Združenje evropskih visokošolskih institucij s svojimi 800 članicami v svoje razvojne strategije in prizadevanja za kvalitetno rast visokošolskega izobraževanja postavlja predvsem internacionalizacijo izobraževalne in raziskovalne dejavnosti, mobilnost študentov, profesorjev in raziskovalcev, izmenljivost vsebin in primerljivost disciplin v študijskih programih ter pogoje in način za doseganje kakovosti v izobraževanju in raziskovanju, pri tem pa premalo izpostavlja sam jezikovni vidik omenjenih procesov. Prerez jezikovne politike na Univerze na Primorskem želi nadoknaditi primanjkljaj prav na tem področju, in tako tiste nastavke večjezičnosti, ki so že vzpostavljeni (jezikovno ponudbo v svojih študijskih programih, Center za jezike UP, dvo - in večjezično okolje, v katerem deluje, raziskovalna dejavnost na področju večjezičnosti) nadgraditi s sistematično skrbjo za jezikovno ozaveščanje, zagotavljanje ustreznih pogojev dela in skrbi za usklajeno in primerno zunanjo jezikovno podobo. Namen Prereza jezikovne politike na Univerzi na Primorskem je tako pregledati obstoječo podobo (več)jezičnosti na univerzi in njenih članicah, opredeliti skrb za slovenski jezik in dvojezičnost ter jezikovno raznolikost na UP, analizirati elemente sporočil z vidika jezikovne korektnosti in spoštovanja drugih jezikov in kultur, pregledati izvajanje pouka tujih jezikov, ponudbo slovenščine za tuje študente, usposabljanje in strokovno rast učiteljev tujih jezikov, prevajanje v tuje jezike ter razvoj prevajalstva in tolmačenja na UP." Ob tem je potrebno pripisati, da je vse več članic UP prisotnih tudi na spletnih družabnih omrežjih, s čimer dodatno promovirajo svoje aktivnosti v različnih jezikih.
Več si lahko preberete v priloženem dokumentu:
Prerez jezikovne politike na Univerzi na Primorskem – povzetek
Profilo sulla politica linguistica dell'Università del Litorale – sintesi, krajši povzetek v italijanščini
"Benché a livello di Commissione europea e Consiglio d’Europa vengano continuamente elaborati documenti che sollecitano, promuovono e indirizzano la politica linguistica europea consolidando il plurilinguismo e la multiculturalità tra i popoli d'Europa e del mondo, a parere degli autori del Profilo in tali impegni l'istruzione superiore è presente in misura perlopiù insufficiente. Nelle proprie strategie di sviluppo, e negli sforzi per la crescita della qualità dell'istruzione superiore, l'Associazione europea degli istituti d’istruzione superiore, che conta 800 membri, promuove soprattutto l'internazionalizzazione delle attività di istruzione e ricerca, la mobilità di studenti, professori e ricercatori, l’intercambiabilità dei contenuti, la comparabilità delle discipline nei programmi di studio, le condizioni e le modalità per il raggiungimento della qualità nell'istruzione e ricerca; in tutto questo, però, viene posta troppo poca attenzione all'aspetto linguistico implicato in tali processi. Il Profilo della politica linguistica dell’Università del Litorale vuole compensare il deficit in questo settore e ampliare le possibilità di plurilinguismo già esistenti (l’offerta linguistica nei programmi di studio, il Centro linguistico dell’Università, l’area bi- e plurilingue nella quale essa opera, l’attività di ricerca nell’ambito del plurilinguismo) con un’attenzione sistematica nei confronti della consapevolezza linguistica, offrendo condizioni di lavoro adeguate e la cura per una coordinata e adeguata immagine linguistica. Tra gli scopi del Profilo della politica linguistica dell’Università del Litorale rientrano la revisione dell'immagine esistente del (pluri)linguismo nell'Università e nei suoi membri, l’accurata attenzione verso la lingua slovena, il bilinguismo e la varietà linguistica dell'Università del Litorale, l’analisi degli elementi della comunicazione dal punto di vista della correttezza e del rispetto delle altre lingue e culture, la revisione dell'insegnamento delle lingue straniere, l'offerta dello sloveno agli studenti stranieri, la formazione e la crescita professionale dei docenti delle lingue straniere, la traduzione nelle lingue straniere e lo sviluppo della traduzione e interpretazione all'Università del Litorale."Language policy profile at the University of Primorska – Summary"Although documents that encourage promote and guide European language policy and strengthen multilingualism and interculturalism among European countries and the world are continuously produced at the level of the Council of Europe and the European Commission, the authors of this analysis believe higher education is not sufficiently included in these efforts. The Association of European Higher Education Institutions with its 800 members places the internationalization of education and research activities, mobility of students, professors and researchers, exchange of content and comparability of disciplines in study programs, as well as the conditions and ways for achieving quality in education and research, at the core of their development strategies and efforts to increase quality in higher education, and particularly emphasises the linguistic aspect of these processes."
Objavljamo povzetek Prereza jezikovne politike na Univerzi na Primorskem. V projektu so sodelovali člani strokovne skupine: Barbara Baloh (UP PEF), Ana Beguš (UP FHŠ), Silva Bratož (UP PEF), Dubravka Celinšek (UP FM), Lucija Čok (UP FHŠ in UP ZRS), Alenka Kocbek (UP FM), Vesna Mikolič (UP FHŠ), Sonja Starc (UP PEF), Majda Šavle (UP VŠZI), Irina Makarova Tominc (UP FHŠ), Marija Trdan Lavrenčič (UP FTŠ Turistica), Vida Medved Udovič (UP PEF), Nives Zudič Antonič (UP FHŠ); delo pa sta uredili Lucija Čok in Ana Beguš.
V uvodu so zapisali:
"Čeprav na ravni Sveta Evrope in Evropske komisije ves čas nastajajo dokumenti, ki spodbujajo, promovirajo in usmerjajo evropsko jezikovno politiko ter utrjujejo večjezičnost in medkulturnost med narodi Evrope in sveta, se po mnenju avtorjev Prereza visoko šolstvo v ta prizadevanja večinoma premalo vključuje. Združenje evropskih visokošolskih institucij s svojimi 800 članicami v svoje razvojne strategije in prizadevanja za kvalitetno rast visokošolskega izobraževanja postavlja predvsem internacionalizacijo izobraževalne in raziskovalne dejavnosti, mobilnost študentov, profesorjev in raziskovalcev, izmenljivost vsebin in primerljivost disciplin v študijskih programih ter pogoje in način za doseganje kakovosti v izobraževanju in raziskovanju, pri tem pa premalo izpostavlja sam jezikovni vidik omenjenih procesov. Prerez jezikovne politike na Univerze na Primorskem želi nadoknaditi primanjkljaj prav na tem področju, in tako tiste nastavke večjezičnosti, ki so že vzpostavljeni (jezikovno ponudbo v svojih študijskih programih, Center za jezike UP, dvo - in večjezično okolje, v katerem deluje, raziskovalna dejavnost na področju večjezičnosti) nadgraditi s sistematično skrbjo za jezikovno ozaveščanje, zagotavljanje ustreznih pogojev dela in skrbi za usklajeno in primerno zunanjo jezikovno podobo. Namen Prereza jezikovne politike na Univerzi na Primorskem je tako pregledati obstoječo podobo (več)jezičnosti na univerzi in njenih članicah, opredeliti skrb za slovenski jezik in dvojezičnost ter jezikovno raznolikost na UP, analizirati elemente sporočil z vidika jezikovne korektnosti in spoštovanja drugih jezikov in kultur, pregledati izvajanje pouka tujih jezikov, ponudbo slovenščine za tuje študente, usposabljanje in strokovno rast učiteljev tujih jezikov, prevajanje v tuje jezike ter razvoj prevajalstva in tolmačenja na UP." Ob tem je potrebno pripisati, da je vse več članic UP prisotnih tudi na spletnih družabnih omrežjih, s čimer dodatno promovirajo svoje aktivnosti v različnih jezikih.
Več si lahko preberete v priloženem dokumentu:
Prerez jezikovne politike na Univerzi na Primorskem – povzetek
Profilo sulla politica linguistica dell'Università del Litorale – sintesi, krajši povzetek v italijanščini
"Benché a livello di Commissione europea e Consiglio d’Europa vengano continuamente elaborati documenti che sollecitano, promuovono e indirizzano la politica linguistica europea consolidando il plurilinguismo e la multiculturalità tra i popoli d'Europa e del mondo, a parere degli autori del Profilo in tali impegni l'istruzione superiore è presente in misura perlopiù insufficiente. Nelle proprie strategie di sviluppo, e negli sforzi per la crescita della qualità dell'istruzione superiore, l'Associazione europea degli istituti d’istruzione superiore, che conta 800 membri, promuove soprattutto l'internazionalizzazione delle attività di istruzione e ricerca, la mobilità di studenti, professori e ricercatori, l’intercambiabilità dei contenuti, la comparabilità delle discipline nei programmi di studio, le condizioni e le modalità per il raggiungimento della qualità nell'istruzione e ricerca; in tutto questo, però, viene posta troppo poca attenzione all'aspetto linguistico implicato in tali processi. Il Profilo della politica linguistica dell’Università del Litorale vuole compensare il deficit in questo settore e ampliare le possibilità di plurilinguismo già esistenti (l’offerta linguistica nei programmi di studio, il Centro linguistico dell’Università, l’area bi- e plurilingue nella quale essa opera, l’attività di ricerca nell’ambito del plurilinguismo) con un’attenzione sistematica nei confronti della consapevolezza linguistica, offrendo condizioni di lavoro adeguate e la cura per una coordinata e adeguata immagine linguistica. Tra gli scopi del Profilo della politica linguistica dell’Università del Litorale rientrano la revisione dell'immagine esistente del (pluri)linguismo nell'Università e nei suoi membri, l’accurata attenzione verso la lingua slovena, il bilinguismo e la varietà linguistica dell'Università del Litorale, l’analisi degli elementi della comunicazione dal punto di vista della correttezza e del rispetto delle altre lingue e culture, la revisione dell'insegnamento delle lingue straniere, l'offerta dello sloveno agli studenti stranieri, la formazione e la crescita professionale dei docenti delle lingue straniere, la traduzione nelle lingue straniere e lo sviluppo della traduzione e interpretazione all'Università del Litorale."Language policy profile at the University of Primorska – Summary"Although documents that encourage promote and guide European language policy and strengthen multilingualism and interculturalism among European countries and the world are continuously produced at the level of the Council of Europe and the European Commission, the authors of this analysis believe higher education is not sufficiently included in these efforts. The Association of European Higher Education Institutions with its 800 members places the internationalization of education and research activities, mobility of students, professors and researchers, exchange of content and comparability of disciplines in study programs, as well as the conditions and ways for achieving quality in education and research, at the core of their development strategies and efforts to increase quality in higher education, and particularly emphasises the linguistic aspect of these processes."
Objavljamo povzetek Prereza jezikovne politike na Univerzi na Primorskem. V projektu so sodelovali člani strokovne skupine: Barbara Baloh (UP PEF), Ana Beguš (UP FHŠ), Silva Bratož (UP PEF), Dubravka Celinšek (UP FM), Lucija Čok (UP FHŠ in UP ZRS), Alenka Kocbek (UP FM), Vesna Mikolič (UP FHŠ), Sonja Starc (UP PEF), Majda Šavle (UP VŠZI), Irina Makarova Tominc (UP FHŠ), Marija Trdan Lavrenčič (UP FTŠ Turistica), Vida Medved Udovič (UP PEF), Nives Zudič Antonič (UP FHŠ); delo pa sta uredili Lucija Čok in Ana Beguš.
V uvodu so zapisali:
"Čeprav na ravni Sveta Evrope in Evropske komisije ves čas nastajajo dokumenti, ki spodbujajo, promovirajo in usmerjajo evropsko jezikovno politiko ter utrjujejo večjezičnost in medkulturnost med narodi Evrope in sveta, se po mnenju avtorjev Prereza visoko šolstvo v ta prizadevanja večinoma premalo vključuje. Združenje evropskih visokošolskih institucij s svojimi 800 članicami v svoje razvojne strategije in prizadevanja za kvalitetno rast visokošolskega izobraževanja postavlja predvsem internacionalizacijo izobraževalne in raziskovalne dejavnosti, mobilnost študentov, profesorjev in raziskovalcev, izmenljivost vsebin in primerljivost disciplin v študijskih programih ter pogoje in način za doseganje kakovosti v izobraževanju in raziskovanju, pri tem pa premalo izpostavlja sam jezikovni vidik omenjenih procesov. Prerez jezikovne politike na Univerze na Primorskem želi nadoknaditi primanjkljaj prav na tem področju, in tako tiste nastavke večjezičnosti, ki so že vzpostavljeni (jezikovno ponudbo v svojih študijskih programih, Center za jezike UP, dvo - in večjezično okolje, v katerem deluje, raziskovalna dejavnost na področju večjezičnosti) nadgraditi s sistematično skrbjo za jezikovno ozaveščanje, zagotavljanje ustreznih pogojev dela in skrbi za usklajeno in primerno zunanjo jezikovno podobo. Namen Prereza jezikovne politike na Univerzi na Primorskem je tako pregledati obstoječo podobo (več)jezičnosti na univerzi in njenih članicah, opredeliti skrb za slovenski jezik in dvojezičnost ter jezikovno raznolikost na UP, analizirati elemente sporočil z vidika jezikovne korektnosti in spoštovanja drugih jezikov in kultur, pregledati izvajanje pouka tujih jezikov, ponudbo slovenščine za tuje študente, usposabljanje in strokovno rast učiteljev tujih jezikov, prevajanje v tuje jezike ter razvoj prevajalstva in tolmačenja na UP." Ob tem je potrebno pripisati, da je vse več članic UP prisotnih tudi na spletnih družabnih omrežjih, s čimer dodatno promovirajo svoje aktivnosti v različnih jezikih.
Več si lahko preberete v priloženem dokumentu:
Prerez jezikovne politike na Univerzi na Primorskem – povzetek
Profilo sulla politica linguistica dell'Università del Litorale – sintesi, krajši povzetek v italijanščini
"Benché a livello di Commissione europea e Consiglio d’Europa vengano continuamente elaborati documenti che sollecitano, promuovono e indirizzano la politica linguistica europea consolidando il plurilinguismo e la multiculturalità tra i popoli d'Europa e del mondo, a parere degli autori del Profilo in tali impegni l'istruzione superiore è presente in misura perlopiù insufficiente. Nelle proprie strategie di sviluppo, e negli sforzi per la crescita della qualità dell'istruzione superiore, l'Associazione europea degli istituti d’istruzione superiore, che conta 800 membri, promuove soprattutto l'internazionalizzazione delle attività di istruzione e ricerca, la mobilità di studenti, professori e ricercatori, l’intercambiabilità dei contenuti, la comparabilità delle discipline nei programmi di studio, le condizioni e le modalità per il raggiungimento della qualità nell'istruzione e ricerca; in tutto questo, però, viene posta troppo poca attenzione all'aspetto linguistico implicato in tali processi. Il Profilo della politica linguistica dell’Università del Litorale vuole compensare il deficit in questo settore e ampliare le possibilità di plurilinguismo già esistenti (l’offerta linguistica nei programmi di studio, il Centro linguistico dell’Università, l’area bi- e plurilingue nella quale essa opera, l’attività di ricerca nell’ambito del plurilinguismo) con un’attenzione sistematica nei confronti della consapevolezza linguistica, offrendo condizioni di lavoro adeguate e la cura per una coordinata e adeguata immagine linguistica. Tra gli scopi del Profilo della politica linguistica dell’Università del Litorale rientrano la revisione dell'immagine esistente del (pluri)linguismo nell'Università e nei suoi membri, l’accurata attenzione verso la lingua slovena, il bilinguismo e la varietà linguistica dell'Università del Litorale, l’analisi degli elementi della comunicazione dal punto di vista della correttezza e del rispetto delle altre lingue e culture, la revisione dell'insegnamento delle lingue straniere, l'offerta dello sloveno agli studenti stranieri, la formazione e la crescita professionale dei docenti delle lingue straniere, la traduzione nelle lingue straniere e lo sviluppo della traduzione e interpretazione all'Università del Litorale."Language policy profile at the University of Primorska – Summary"Although documents that encourage promote and guide European language policy and strengthen multilingualism and interculturalism among European countries and the world are continuously produced at the level of the Council of Europe and the European Commission, the authors of this analysis believe higher education is not sufficiently included in these efforts. The Association of European Higher Education Institutions with its 800 members places the internationalization of education and research activities, mobility of students, professors and researchers, exchange of content and comparability of disciplines in study programs, as well as the conditions and ways for achieving quality in education and research, at the core of their development strategies and efforts to increase quality in higher education, and particularly emphasises the linguistic aspect of these processes."