Razprava o NPVŠ izjemno odprta in uspešna

Na Univerzi na Primorskem (UP) smo skupaj z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologije organizirali tretjo razpravo o Nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje od 2011 do 2020 (NPVŠ). Z ministrom Gregorjem Golobičem so se predstavniki UP, predavatelji in študenti UP ter zainteresirana javnost srečali v sredo, 29. septembra, na UP Visoki šoli za zdravstvo v Izoli. Udeleženci posveta so ocenili, da osnutek NPVŠ s svojimi ukrepi predstavlja velike spremembe za slovensko visoko šolstvo, te pa so ocenili kot dobre. V aktivni in izjemno odprti razpravi je bilo izpostavljenih več zelo konkretnih vprašanj glede pomena in izvedbe določenih ukrepov.

Razpravljavci so pozitivno sprejeli  možnost izstopa zaposlenih iz sistema javnih uslužbencev in  predlog o usmerjenosti akreditacije iz programov na institucije v srednjeročni perspektivi z vmesnim obdobjem, v katerem bodo reakreditirani vsi obstoječi študijski programi.  Pozdravili so tudi predloge, ki so pripravljeni v poglavju internacionalizacije. Na Univerzi na Primorskem smo že sprejeli svojo strategijo internacionalizacije, zato menimo, da so predlagani ukrepi v NPVŠ pravi, saj bodo visokošolskim institucijam v pomoč pri našem nadaljnjem razvoju, vključno z mednarodnim prostorom.

Glede uvedbe institucionalne binarnosti so bila mnenja deljena, udeleženci pa so večinoma soglašali, da bi prava izvedba binarnosti omogočala visoko kakovostno strokovno izobraževanje. V okviru predloga financiranja je bilo izpostavljeno vprašanje primernega upoštevanja mlade, še ne v polnosti razvite univerze v razvojnem delu financiranja.

Nadalje je predstavnike UP zanimala tudi časovnica vzpostavitve različnih stebrov financiranja, usoda Uredbe o financiranju in vračanje šolnine. Minister Gregor Golobičje pojasnil, da bo razvojni steber namenjen vsem univerzam in bo primerno oblikovan tudi za Univerzo na Primorskem. Nova Uredba s postavitvijo ogrodja za oba nova stebra bo pripravljena letos, predvidoma pa se bodo sredstva po novem razvojnem stebru razdeljevala od leta 2012 dalje postopoma. Možnosti so odvisne tudi od prihodnje gospodarske situacije.

Udeležence posveta, ki je bil v Izoli, je zanimal tudi status raziskovalnih institucij, ob čemer se jim zastavlja vprašanje, ali bodo te v prihodnje lahko postale pridružene članice univerz. Predstavniki ministrstva so pojasnili, da bo organizacijska struktura prepuščena univerzam samim in njihovi avtonomiji.
Ob tem je rektor UP, prof. dr. Rado Bohinc, ki podpira nastajanje programa NPVŠ, poudaril, da bomo poverjeno zaupanje tudi upravičili. 

Ministrstvo v programu predlaga deregulacijo sistema, zakon ne bi reguliral oziroma predpisoval organizacijske strukture univerze. Predlog NPVŠ pa sicer predlaga večje sodelovanje univerz in raziskovalnih inštitutov in spodbujanje povezovanja tistih institucij, za katere je to smiselno in se same za to odločijo. Primarno poslanstvo raziskovalnih inštitutov praviloma mora biti izvajanje znanstveno-raziskovalnega dela za trg. Udeleženci so podprli ukrep, ki bi univerzam dal več svobode pri določanju vstopnih pogojev in pogojih za napredovanje med stopnjami študijskih programov. Prav tako pozivajo, da bi se raziskovalno pedagoško osebje razbremenilo administracije in bi se lahko posvetili primarnim nalogam učiteljev in raziskovalcev. Pozdravili so ukinitev habilitacij in poudarili pomen odprtih razpisov za zaposlitev, po katerih bi bilo nujno potrebno omogočiti lažje zaposlovanje tujcev.
Povzeto po www.mvzt.si. Objavljamo tudi 15 vprašanj o NPVŠ, ki so bila predstavljena na posvetu. Več. Fotografije: Alen Ježovnik