Objavljamo povzetke doktorskih disertacij.
Dr. Janez Berdavs je pod mentorstvom prof. dr. Milana Bufona napisal doktorsko disertacijo z naslovom: Urbanizacija, meje in trajnostni razvoj: primer Mestne občine Koper
Povzetek:
Spremembe družbenopolitične ureditve v Sloveniji v letih 1990 in 1991 so prinesle tudi močno spremenjene pogoje za prostorski razvoj in posledično spremenjene vzorce prostorskega razvoj. Med drugim se je spremenil geostrateški položaj Slovenije, spremenili so se temelji gospodarstva in centri odločanja v družbi, potekale so dolgotrajne reforme pravnega reda, v katerih urejanje prostora ni imelo prioritetnega značaja. Mestna občina Koper je zaradi visoke stopnje gospodarske razvitosti, privlačnosti območja za bivanje in mnoge dejavnosti ter dvojne obmejne lege še posebej zanimiv primer odražanja splošnega družbenega, političnega in gospodarskega razvoja v prostorskem razvoju.
V tej nalogi s pomočjo koncepta trajnostnega razvoja vrednotimo urbanizacijo kot enega bistvenih elementov prostorskega razvoja, kot prostorski odraz družbenega razvoja s posebej velikim vplivom na okolje. Ugotavljamo, da je bila urbanizacija po letu 1991 zaradi svoje intenzivnosti in strukture v prostoru nesprejemljiva. Najpomembnejši zaznan proces je suburbanizacija, katerega daleč najpomembnejši nosilec so gospodinjstva. Tako ugotavljamo tudi razkorak med ugotovljenimi problemi prostorskega razvoja in zaznavo teh problemov med različnimi javnostmi. Obmejna lega je imela vsaj posredno bistveno vlogo pri prostorskem razvoju, obenem pa je dodatno ošibila urejanje prostora v občini. Naloga predstavlja tudi doprinos k poznavanju možnosti uporabe koncepta trajnostnega razvoja pri vrednotenju preteklega prostorskega razvoja in prostorskih planov.
Dr. Cui Zhang je pod mentorstvom prof. dr. Dragana Marušiča v somentorstvu doc. dr. Klavdije Kutnar napisala doktorsko disertacijo z naslovom: O nekaterih odprtih problemih iz točkovno tranzitivnih grafov
Povzetek:
Disertacija obravnava štiri med seboj povezane teme s področja algebraične teorije grafov. Prva od štirih tem so ne-Cayleyjevi točkovno tranzitivni grafi. Leta 1983 je Marušič (Ars Combinatorial 16B (1983), 297-302] postavil vprašanje, za katera pozitivna števila n obstaja ne-Cayleyev točkovno tranzitiven graf reda n. (Takim številom pravimo ne-Cayleyeva števila.) To vprašanje je bilo kasneje motivacija za Fengovo vprašanje (Discrete Math. 248 (2002), 265-269], ki sprašuje po najmanjši valenci »v« (n) med valencami ne-Cayleyjevih točkovno tranzitnih grafov reda n. Več >>
Dr. Tanja Kosi je pod mentorstvom prof. dr. Štefana Bojneca napisala doktorsko disertacijo v angleškem jeziku z naslovom: Labour market institutions, entrepreneurship and economic performance
Povzetek:
Obsežna skupina empiričnih in empiričnih raziskav v ekonomiji se osredotoča na vpliv institucij trga dela na gospodarske rezultate. Po drugi strani obstaja vrsta raziskav, ki preiskujejo vpliv institucij trga dela na podjetništvo. Mehanizmi, preko katerih institucije trga dela vplivajo na makroekonomsko dejavnost, so razmeroma slabo raziskani. Disertacija preiskuje vlogo Schumpeterianskega podjetništva kot enega od transmisijskih kanalov, preko katerega institucije trga dela vplivajo na gospodarske rezultate. Po predstavitvi vidikov in agregatnih indikatorjev podjetništva ter osvetlitvi pomena institucij trga dela za gospodarstvo, je predstavljen teoretični model, ki ponazarja delovanje preučevanega transmisijskega mehanizma. Napovedi modela so nato empirično testirane na mednarodnih časovno-presečnih podatkih.
Dr. Darjo Felda je pod mentorstvom izr. prof. dr. Mare Cotič napisal doktorsko disertacijo z naslovom:
Izgradnja in verifikacija paradigme poučevanja matematike z realističnimi problemi
Povzetek:
V disertaciji so poglobljeno in nazorno predstavljeni didaktični vidiki poučevanja matematike, elementi zavedanja in razumevanja matematike, metode matematičnega mišljenja ter razvoj matematičnih pojmov. Predstavljeno je matematično modeliranje pri uporabi in izgradnji znanja, ki razvija miselne procese, ter skupaj z drugimi matematičnimi in nematematičnimi kompetencami pripomore k razvoju matematične pismenosti, ki je definirana kot kombinacija matematičnega znanja in uvida v matematične argumente v okolju. Opredeljen je odnos med problemsko situacijo in matematičnim problemom, kjer je posebej izpostavljen pomen uvida v problemsko situacijo ter oblikovanje matematičnega problema. Frobisherjeva kategorizacija problemov je dopolnjena s tezo, da je raziskava problema z matematičnega stališča popolna, če je cilj zaprt na vse načine, ki jih problem dopušča.
Izgrajeni model poučevanja matematike upošteva vertikalno in horizontalno matematizacijo ter vključuje problemske situacije in realistične probleme, pri čemer vertikalna matematizacija pomeni proces usvajanja novih znanj, horizontalna pa osmišljanje matematike. Model vključuje raziskovalno dejavnost, aktualne vsebine iz vsakdanjega življenja učencev in sodobno tehnologijo. S pedagoškim eksperimentom, v katerega je bil namerno vnešen eksperimentalni faktor, in tradicionalno metodologijo empiričnega raziskovanja, dopolnjeno s kvalitatitvno metodologijo pedagoškega raziskovanja, je bila izkazana učinkovitost tega modela pouka matematike, kar pomeni, da s tem modelom učenci razvijajo sposobnosti za reševanje problemov iz njihovega vsakdanjega življenja in uporabo matematike v življenjskih situacijah ter s tem matematično pismenost.
Fotografije je posnel Alen Ježovnik.
Več informacij:
Mirella Baruca, samostojna svetovalka za odnose z javnostmi
Univerza na Primorskem / Universita` del Litorale / University of Primorska, Titov trg 4, 6000 Koper
tel.: +386 05 611 75 43, gsm: +386 040 457 510
e-mail: mirella.baruca@upr.si, http: www.upr.si