Univerza lahko pripomore k reševanju gospodarske krize
- Domov
- Univerza
- Medijski center
- Novice in obvestila
- Univerza lahko pripomore k reševanju gospodarske krize
Univerza lahko pripomore k reševanju gospodarske krize
Gostje okrogle mize so bili:
• Prof. dr. Rado Bohinc, rektor Univerze na Primorskem (UP);
• Prof. dr. Dragan Marušič, dekan Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT);
• Prof. dr. Matjaž Valant; Univerza v Novi Gorici;
• Prof. dr. Borut Likar, UP Fakulteta za management;
• Mag. Dejan Križaj, UP Turistica;
• Doc. dr. Urban Vehovar, UP Pedagoška fakulteta;
• Doc. dr. Andraž Teršek, UP FAMNIT.
• Mag. Rado Pezdir, UP FAMNIT.
Sodelujoče razpravljalce je uvodoma pozdravil podžupan Mestne občine Koper Alberto Scheriani. Dr. Andraž Teršek je dogodek pospremil s pričakovanjem dobrega sodelovanja med Mestno občino Koper in Univerzo na Primorskem, sovoditelj dr. Vehovar pa je dodal željo, da bi dogodek prispeval do razbirstritve duha v državi.
Rektor Univerze na Primorskem dr. Rado Bohinc je v svojem prispevku uvodoma poudaril dve bistveni razsežnosti obstoječe gospodarske krize, in sicer uničevanje in ne trajnostno rabo naravnih virov, predvsem pa sporno razmerje med kapitalom in delom. Po njegovih besedah ima model, ki prevladuje v razvitih družbah, napake, ki jih je treba korigirati. Ob tem se je dr. Bohinc vprašal, ali je sploh še aktualna družba, v kateri ne gospodari tisti, ki dela. Francija je že pred leti uzakonila obvezno udeležbo na dobičku, Slovenija pa se s tem vprašanje sooča prav zdaj, je še dodal. »Ni tehnološkega parka, ni infrastrukture in ni razvojnega žarišča, ki bi znalo povezati univerzitetne potenciale z uporabniki znanj. Dokler tega ne bo, bomo šibki v doseganju učinkov,« je poudaril dr. Bohinc in obenem opozoril tudi na nerešeno vprašanje med središčem in obrobjem v Sloveniji. Dotaknil se je tudi vprašanja, da se kar 75 odstotkov javnega sektorja neposredno napaja iz proračuna. Če bi se samo s 65 odstotki in bi ostale vire sektor pridobil s prihodki na trgu, bi lahko veliko dosegli brez velikih sprememb, je še dodal dr. Bohinc.
Prof. dr. Dragan Marušič, dekan UP FAMNIT, se je v svojem razmisleku o temi okrogle mize najprej lotil natančne analize njenega naslova »besedo za besedo«. Univerza je opredelitvi dr. Marušiča ustanova, v kateri se ustvarja in prenaša novo znanje medgeneracijsko in znotraj generacijsko. Kar pogosto imenujemo inovacija, je v resnici preprosto »odkrivanje tople vode«, je prek primerov kritično opredelil dr. Marušič, medtem ko po njegovem kriza vsebuje dva atributa, atribut nevarnosti in atribut priložnosti. Vsak sistem je nepopoln, daje odgovore na določena vprašanja, medtem ko drugih ne zna rešiti ter s tem sam v sebi generira nove probleme. Te je mogoče odpraviti ali z novimi aksiomi ali pa s popolnim »sesutjem« sistema, je pojasnil dr. Marušič. Vprašal se je, koliko je univerza sploh primerna, da podaja rešitve, in odgovoril, da samo toliko, v kolikor čim več svojega časa porabi za svoje osnovno delo, ki ga je opredelil uvodoma, namreč inter- in intrageneracijsko generiranje in mediacija znanja. Svoj prispevek je sklenil s kritičnim komentarjem, da Univerza na Primorskem žal pušča svojim raziskovalcem in učiteljem premalo časa za kreiranje novega znanja in prenašanje študentom ter da jim obenem nalaga vse več nepomembnih in nepotrebnih del, ki univerzo odvračajo od njenega osnovnega poslanstva.
Prof. dr. Matjaž Valant, vodja Laboratorija za raziskovanje materialov Univerze v Novi Gorici, je svoj prispevek namenil razmerju med industrijo in akademskimi znanstvenimi laboratoriji. Prepričanje, da akademski laboratoriji ne sodelujejo z industrijo in se ne morejo prilagoditi tempu industrijskega razvoja, je označil kot »mantro«, ki po njegovem danes nikakor ni več resnična. Akademski laboratoriji si sodelovanje celo želijo, meni Valant, ki je predlagal, da je danes problem morda celo na nasprotni strani, na strani industrije, ki nima poguma in ambicij pristopiti k akademskim institucijam ter poudaril primer dobre prakse lastnega laboratorija, ki za tuje podjetje razvija umetno drevo.
Prof. dr. Borut Likar s koprske Fakultete za management je razvijal dve ključni misli, in sicer da slovensko gospodarstvo podpovprečno izkorišča inovacijske potenciale ter da šolski sistem premalo prispeva k oblikovanju inovativnih posameznikov, pri čemer je po njegovih besedah inventivnost enako pomembna kot znanost. V Sloveniji se pogosto navaja podatek, da je kar 35 odstotkov slovenskih podjetij inovacijsko uspešnih, pri čemer pa se izpušča dejstvo, da v to statistiko lahko spada tudi podjetje s 5000 zaposlenimi, ki v vsem letu doseže le eno inovacijo, kar je enako nič, je poudaril dr. Likar. Kot zgrešena ravnanja v času krize je omenil denimo odpuščanje talentov in uveljavljanje hierarhije namesto sodelovanja.
Mag. Dejan Križaj, s koprske Turistice je predstavil ciljni razvojni program svoje fakultete Inovativnost v turizmu. Gre za celovito slovensko študijo, ki analizira, kaj se v slovenskem turizmu dogaja z inovativnostjo, pri čemer cikel inovativnosti sestoji iz pregleda stanja, zbiranja predlogov, izbire najbolj primernega ponudnika, razvoja n uresničevanja predlogov ter analize uresničenih novosti, Mestno občino Koper pa je navedel kot »svetal zgled« občine, ki spodbuja inovativnost v turizmu.
Ekonomist mag. Rado Pezdir z UP FAMNIT je poudaril, da je kriza v Slovenijo »nenormalno udarila«, kar se po njegovem ni zgodilo po naključju, pač pa zato, ker »delamo nekaj katastrofično«, kot je dejal. Po njegovih besedah je bila izbira modela na začetku tranzicije slaba, univerze pa so kolaborirale v tej zgodbi, ki je pripeljala v krizo, je še dodal, saj niso bile sposobne producirati strokovnjakov, ki bi dogajanje lahko reflektirali. Kriza ni bila uvožena iz ZDA, meni mag. Pezdir, pač pa je nastala v Novi ljubljanski banki, slovenskem parlamentu in drugod v Sloveniji. Potrebno se je vprašati, meni Pezdir, zakaj sploh hočemo univerzo, saj njen namen ne more biti ustvarjanje novih delovnih mest. »Slovenski akademski prostor duši našo iniciativo, pustite nam avtonomijo in rešimo zadeve,« je še pozval mag. Pezdir v zaključku svojega prispevka.
Doc. dr. Andraž Teršek je v svojem prispevku opozoril na pomen etike in vrednot pri vprašanju krize, zanikanje in nesprejemanje odgovornosti pa izpostavil kot značilnost slovenske družbe. Odločno in ostro kritiko je namenil golemu pravniškemu formalizmu in črkobralstvu kot pomembnima vzrokoma za obstoj trenutne krize, pa tudi drugih družbenih kriz. Postavil ju je ob bok prepogosto očitnim zmotam pravnikov glede najpomembnejših pravnih vprašanj, napačnim pravnim ocenam največjih problemov in kroničnemu ustavnopravnemu neznanju. Posledično zato prihaja do neustreznega odzivanja pravnih strokovnjakov tudi na vprašanja glede socialne države, socialnih pravic in z njimi neposredno povezanih temeljnih pravnih načel, ki neposredno zadevajo krizo. Posebej je izpostavil primere NLB, stečajev podjetij, minimalnih osebnih prejemkov in zdravstvenega sistema, pravnikom pa očital strokovno napačne komentarje in odzive. Vse skupaj pa se po njegovem mnenju začenja pri pravnem študiju in osebnih značilnostih profesorjev prava.
V razpravi, ki se je razvila po vabljenih prispevkih, je prof. dr. Dragan Marušič ponovno poudaril, da njegovi raziskovalci, celo tisti, ki dosegajo najvišjo znanstveno odličnost in ki jih je zanjo univerza tisti dan nagradila z nagrado skladov Univerze na Primorskem v okviru svoje Slavnostne akademije, nimajo možnosti za razvoj najboljših možnih raziskovalnih in pedagoških kapacitet. Njih in fakulteto kot takšno ovira, prepogosto pa tudi duši birokratsko in tehnokratsko nasilje, ki prihaja s strani služb, namenjenih pomoči akademskim delavcem in lajšanju njihovega dela.
Objavljamo nekaj fotoutrinkov z okrogle mize fotografa Alena Ježovnika.
• Prof. dr. Rado Bohinc, rektor Univerze na Primorskem (UP);
• Prof. dr. Dragan Marušič, dekan Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT);
• Prof. dr. Matjaž Valant; Univerza v Novi Gorici;
• Prof. dr. Borut Likar, UP Fakulteta za management;
• Mag. Dejan Križaj, UP Turistica;
• Doc. dr. Urban Vehovar, UP Pedagoška fakulteta;
• Doc. dr. Andraž Teršek, UP FAMNIT.
• Mag. Rado Pezdir, UP FAMNIT.
Sodelujoče razpravljalce je uvodoma pozdravil podžupan Mestne občine Koper Alberto Scheriani. Dr. Andraž Teršek je dogodek pospremil s pričakovanjem dobrega sodelovanja med Mestno občino Koper in Univerzo na Primorskem, sovoditelj dr. Vehovar pa je dodal željo, da bi dogodek prispeval do razbirstritve duha v državi.
Rektor Univerze na Primorskem dr. Rado Bohinc je v svojem prispevku uvodoma poudaril dve bistveni razsežnosti obstoječe gospodarske krize, in sicer uničevanje in ne trajnostno rabo naravnih virov, predvsem pa sporno razmerje med kapitalom in delom. Po njegovih besedah ima model, ki prevladuje v razvitih družbah, napake, ki jih je treba korigirati. Ob tem se je dr. Bohinc vprašal, ali je sploh še aktualna družba, v kateri ne gospodari tisti, ki dela. Francija je že pred leti uzakonila obvezno udeležbo na dobičku, Slovenija pa se s tem vprašanje sooča prav zdaj, je še dodal. »Ni tehnološkega parka, ni infrastrukture in ni razvojnega žarišča, ki bi znalo povezati univerzitetne potenciale z uporabniki znanj. Dokler tega ne bo, bomo šibki v doseganju učinkov,« je poudaril dr. Bohinc in obenem opozoril tudi na nerešeno vprašanje med središčem in obrobjem v Sloveniji. Dotaknil se je tudi vprašanja, da se kar 75 odstotkov javnega sektorja neposredno napaja iz proračuna. Če bi se samo s 65 odstotki in bi ostale vire sektor pridobil s prihodki na trgu, bi lahko veliko dosegli brez velikih sprememb, je še dodal dr. Bohinc.
Prof. dr. Dragan Marušič, dekan UP FAMNIT, se je v svojem razmisleku o temi okrogle mize najprej lotil natančne analize njenega naslova »besedo za besedo«. Univerza je opredelitvi dr. Marušiča ustanova, v kateri se ustvarja in prenaša novo znanje medgeneracijsko in znotraj generacijsko. Kar pogosto imenujemo inovacija, je v resnici preprosto »odkrivanje tople vode«, je prek primerov kritično opredelil dr. Marušič, medtem ko po njegovem kriza vsebuje dva atributa, atribut nevarnosti in atribut priložnosti. Vsak sistem je nepopoln, daje odgovore na določena vprašanja, medtem ko drugih ne zna rešiti ter s tem sam v sebi generira nove probleme. Te je mogoče odpraviti ali z novimi aksiomi ali pa s popolnim »sesutjem« sistema, je pojasnil dr. Marušič. Vprašal se je, koliko je univerza sploh primerna, da podaja rešitve, in odgovoril, da samo toliko, v kolikor čim več svojega časa porabi za svoje osnovno delo, ki ga je opredelil uvodoma, namreč inter- in intrageneracijsko generiranje in mediacija znanja. Svoj prispevek je sklenil s kritičnim komentarjem, da Univerza na Primorskem žal pušča svojim raziskovalcem in učiteljem premalo časa za kreiranje novega znanja in prenašanje študentom ter da jim obenem nalaga vse več nepomembnih in nepotrebnih del, ki univerzo odvračajo od njenega osnovnega poslanstva.
Prof. dr. Matjaž Valant, vodja Laboratorija za raziskovanje materialov Univerze v Novi Gorici, je svoj prispevek namenil razmerju med industrijo in akademskimi znanstvenimi laboratoriji. Prepričanje, da akademski laboratoriji ne sodelujejo z industrijo in se ne morejo prilagoditi tempu industrijskega razvoja, je označil kot »mantro«, ki po njegovem danes nikakor ni več resnična. Akademski laboratoriji si sodelovanje celo želijo, meni Valant, ki je predlagal, da je danes problem morda celo na nasprotni strani, na strani industrije, ki nima poguma in ambicij pristopiti k akademskim institucijam ter poudaril primer dobre prakse lastnega laboratorija, ki za tuje podjetje razvija umetno drevo.
Prof. dr. Borut Likar s koprske Fakultete za management je razvijal dve ključni misli, in sicer da slovensko gospodarstvo podpovprečno izkorišča inovacijske potenciale ter da šolski sistem premalo prispeva k oblikovanju inovativnih posameznikov, pri čemer je po njegovih besedah inventivnost enako pomembna kot znanost. V Sloveniji se pogosto navaja podatek, da je kar 35 odstotkov slovenskih podjetij inovacijsko uspešnih, pri čemer pa se izpušča dejstvo, da v to statistiko lahko spada tudi podjetje s 5000 zaposlenimi, ki v vsem letu doseže le eno inovacijo, kar je enako nič, je poudaril dr. Likar. Kot zgrešena ravnanja v času krize je omenil denimo odpuščanje talentov in uveljavljanje hierarhije namesto sodelovanja.
Mag. Dejan Križaj, s koprske Turistice je predstavil ciljni razvojni program svoje fakultete Inovativnost v turizmu. Gre za celovito slovensko študijo, ki analizira, kaj se v slovenskem turizmu dogaja z inovativnostjo, pri čemer cikel inovativnosti sestoji iz pregleda stanja, zbiranja predlogov, izbire najbolj primernega ponudnika, razvoja n uresničevanja predlogov ter analize uresničenih novosti, Mestno občino Koper pa je navedel kot »svetal zgled« občine, ki spodbuja inovativnost v turizmu.
Ekonomist mag. Rado Pezdir z UP FAMNIT je poudaril, da je kriza v Slovenijo »nenormalno udarila«, kar se po njegovem ni zgodilo po naključju, pač pa zato, ker »delamo nekaj katastrofično«, kot je dejal. Po njegovih besedah je bila izbira modela na začetku tranzicije slaba, univerze pa so kolaborirale v tej zgodbi, ki je pripeljala v krizo, je še dodal, saj niso bile sposobne producirati strokovnjakov, ki bi dogajanje lahko reflektirali. Kriza ni bila uvožena iz ZDA, meni mag. Pezdir, pač pa je nastala v Novi ljubljanski banki, slovenskem parlamentu in drugod v Sloveniji. Potrebno se je vprašati, meni Pezdir, zakaj sploh hočemo univerzo, saj njen namen ne more biti ustvarjanje novih delovnih mest. »Slovenski akademski prostor duši našo iniciativo, pustite nam avtonomijo in rešimo zadeve,« je še pozval mag. Pezdir v zaključku svojega prispevka.
Doc. dr. Andraž Teršek je v svojem prispevku opozoril na pomen etike in vrednot pri vprašanju krize, zanikanje in nesprejemanje odgovornosti pa izpostavil kot značilnost slovenske družbe. Odločno in ostro kritiko je namenil golemu pravniškemu formalizmu in črkobralstvu kot pomembnima vzrokoma za obstoj trenutne krize, pa tudi drugih družbenih kriz. Postavil ju je ob bok prepogosto očitnim zmotam pravnikov glede najpomembnejših pravnih vprašanj, napačnim pravnim ocenam največjih problemov in kroničnemu ustavnopravnemu neznanju. Posledično zato prihaja do neustreznega odzivanja pravnih strokovnjakov tudi na vprašanja glede socialne države, socialnih pravic in z njimi neposredno povezanih temeljnih pravnih načel, ki neposredno zadevajo krizo. Posebej je izpostavil primere NLB, stečajev podjetij, minimalnih osebnih prejemkov in zdravstvenega sistema, pravnikom pa očital strokovno napačne komentarje in odzive. Vse skupaj pa se po njegovem mnenju začenja pri pravnem študiju in osebnih značilnostih profesorjev prava.
V razpravi, ki se je razvila po vabljenih prispevkih, je prof. dr. Dragan Marušič ponovno poudaril, da njegovi raziskovalci, celo tisti, ki dosegajo najvišjo znanstveno odličnost in ki jih je zanjo univerza tisti dan nagradila z nagrado skladov Univerze na Primorskem v okviru svoje Slavnostne akademije, nimajo možnosti za razvoj najboljših možnih raziskovalnih in pedagoških kapacitet. Njih in fakulteto kot takšno ovira, prepogosto pa tudi duši birokratsko in tehnokratsko nasilje, ki prihaja s strani služb, namenjenih pomoči akademskim delavcem in lajšanju njihovega dela.
Objavljamo nekaj fotoutrinkov z okrogle mize fotografa Alena Ježovnika.