Današnji posvet, ki ga je kot zaključni dogodek Tedna Sredozemske obale organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve ter Univerzo na Primorskem ob podpori Mestne občine Koper, se je odvijal ob posebnem jubileju, saj je Program združenih narodov za okolje (UNEP) za Dan Sredozemske obale razglasili dan, ko je Slovenija kot prva država leta 2009 ratificirala Protokol Barcelonske konvencije o celovitem upravljanju z obalo.
V uvodnem nagovoru sta dobrodošlico izrekla gostitelja in soorganizatorja posveta: rektor Univerze na Primorskem, prof. dr. Dragan Marušič, in podžupan Mestne občine Koper Peter Bolčič.
Rektor Marušič je dejal, da je potrebno priložnost, ki nam jo nudi morje - odprtost v svet - izkoristiti, zato bi bila umestitev pomembnih državnih institcuij, poleg javne univerze, izjemno dobrodošla za ta prostor.
Požupan Bolčič je ob uvodnem pozdravu izpostavil pomembnost obmorskega področja za celotno Slovenijo in ob tem izrazil podporo županu Občine Izola, g. Igorju Kolencu, ob njegovih prizadevanjih za umestitev "Facility pointa" ob jadransko obalo oziroma v Izolo. S to pridobitvijo bi Republika Slovenija dala težo temu prostoru.
V imenu Ministrstva za zunanje zadeve je udeležence nagovorila mag. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka EU makroregionalnih strategij, ki je izpostavila, da je v času, ko so EU vrednote (človekove pravice, solidarnost, prost pretok blaga in oseb..) omajane, regionalno sodelovanje še pomembnejše. Poudarila je dejstvo, da Slovenija kot ena redkih držav sodeluje v treh od štirih makroregionalnih strategij EU s svojim celotnim ozemljem. Te so Jadransko – jonska, Podonavska in Alpska. Bistvo teh strategij je medvladno sodelovanje in uveljavljanje nacionalnih interesov.
S strateško geografsko lego Slovenije se je strinjala tudi Tanja Bogataj, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor. Uvodoma je izrazila predvsem zadovoljstvo ob aktivnostih, ki se odvijajo v Tednu Sredozemske obale, ki je prerasel iz predhodnega Dneva Sredozemske obale, ter poudarila pomen prenosa teh idej v prakso. Poudarila je izjemna izhodišča Slovenije za trajnostni razvoj, ki je eden od ciljev Jadransko – jonske makroregionalne strategije.
V nadaljevanju so udeleženci del svojih razprav gradili na zaključkih včerajšnje okrogle mize o vplivih podnebnih spremembah na obalnem pasu ter s tem povezanimi tveganji in priložnostmi za kopno in morje. Poleg predstavitve čezmejnih projektov in primerov dobre prakse sta bila med govorniki konkretneje izpostavljeni odmevnejši ukrepi za doseganje trajnostnega razvoja na Obali: Škocjanski zatok in predor Markovec ter zmanjšanje onesnaženosti morja. Pomen le-teh je potrebno prepoznati in ga uveljavljati v makroregionalni strategiji, je opozoril moderator posveta, dr. Mitja Bricelj, vodja 3. stebra Jadransko – jonske strategije.
Na nacionalni ravni pa je za dosego teh cilje pomembno okrepiti predvsem medresorsko sodelovanje, so si bili enotni udeleženci.
Današnji posvet, ki ga je kot zaključni dogodek Tedna Sredozemske obale organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve ter Univerzo na Primorskem ob podpori Mestne občine Koper, se je odvijal ob posebnem jubileju, saj je Program združenih narodov za okolje (UNEP) za Dan Sredozemske obale razglasili dan, ko je Slovenija kot prva država leta 2009 ratificirala Protokol Barcelonske konvencije o celovitem upravljanju z obalo.
V uvodnem nagovoru sta dobrodošlico izrekla gostitelja in soorganizatorja posveta: rektor Univerze na Primorskem, prof. dr. Dragan Marušič, in podžupan Mestne občine Koper Peter Bolčič.
Rektor Marušič je dejal, da je potrebno priložnost, ki nam jo nudi morje - odprtost v svet - izkoristiti, zato bi bila umestitev pomembnih državnih institcuij, poleg javne univerze, izjemno dobrodošla za ta prostor.
Požupan Bolčič je ob uvodnem pozdravu izpostavil pomembnost obmorskega področja za celotno Slovenijo in ob tem izrazil podporo županu Občine Izola, g. Igorju Kolencu, ob njegovih prizadevanjih za umestitev "Facility pointa" ob jadransko obalo oziroma v Izolo. S to pridobitvijo bi Republika Slovenija dala težo temu prostoru.
V imenu Ministrstva za zunanje zadeve je udeležence nagovorila mag. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka EU makroregionalnih strategij, ki je izpostavila, da je v času, ko so EU vrednote (človekove pravice, solidarnost, prost pretok blaga in oseb..) omajane, regionalno sodelovanje še pomembnejše. Poudarila je dejstvo, da Slovenija kot ena redkih držav sodeluje v treh od štirih makroregionalnih strategij EU s svojim celotnim ozemljem. Te so Jadransko – jonska, Podonavska in Alpska. Bistvo teh strategij je medvladno sodelovanje in uveljavljanje nacionalnih interesov.
S strateško geografsko lego Slovenije se je strinjala tudi Tanja Bogataj, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor. Uvodoma je izrazila predvsem zadovoljstvo ob aktivnostih, ki se odvijajo v Tednu Sredozemske obale, ki je prerasel iz predhodnega Dneva Sredozemske obale, ter poudarila pomen prenosa teh idej v prakso. Poudarila je izjemna izhodišča Slovenije za trajnostni razvoj, ki je eden od ciljev Jadransko – jonske makroregionalne strategije.
V nadaljevanju so udeleženci del svojih razprav gradili na zaključkih včerajšnje okrogle mize o vplivih podnebnih spremembah na obalnem pasu ter s tem povezanimi tveganji in priložnostmi za kopno in morje. Poleg predstavitve čezmejnih projektov in primerov dobre prakse sta bila med govorniki konkretneje izpostavljeni odmevnejši ukrepi za doseganje trajnostnega razvoja na Obali: Škocjanski zatok in predor Markovec ter zmanjšanje onesnaženosti morja. Pomen le-teh je potrebno prepoznati in ga uveljavljati v makroregionalni strategiji, je opozoril moderator posveta, dr. Mitja Bricelj, vodja 3. stebra Jadransko – jonske strategije.
Na nacionalni ravni pa je za dosego teh cilje pomembno okrepiti predvsem medresorsko sodelovanje, so si bili enotni udeleženci.
Današnji posvet, ki ga je kot zaključni dogodek Tedna Sredozemske obale organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve ter Univerzo na Primorskem ob podpori Mestne občine Koper, se je odvijal ob posebnem jubileju, saj je Program združenih narodov za okolje (UNEP) za Dan Sredozemske obale razglasili dan, ko je Slovenija kot prva država leta 2009 ratificirala Protokol Barcelonske konvencije o celovitem upravljanju z obalo.
V uvodnem nagovoru sta dobrodošlico izrekla gostitelja in soorganizatorja posveta: rektor Univerze na Primorskem, prof. dr. Dragan Marušič, in podžupan Mestne občine Koper Peter Bolčič.
Rektor Marušič je dejal, da je potrebno priložnost, ki nam jo nudi morje - odprtost v svet - izkoristiti, zato bi bila umestitev pomembnih državnih institcuij, poleg javne univerze, izjemno dobrodošla za ta prostor.
Požupan Bolčič je ob uvodnem pozdravu izpostavil pomembnost obmorskega področja za celotno Slovenijo in ob tem izrazil podporo županu Občine Izola, g. Igorju Kolencu, ob njegovih prizadevanjih za umestitev "Facility pointa" ob jadransko obalo oziroma v Izolo. S to pridobitvijo bi Republika Slovenija dala težo temu prostoru.
V imenu Ministrstva za zunanje zadeve je udeležence nagovorila mag. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka EU makroregionalnih strategij, ki je izpostavila, da je v času, ko so EU vrednote (človekove pravice, solidarnost, prost pretok blaga in oseb..) omajane, regionalno sodelovanje še pomembnejše. Poudarila je dejstvo, da Slovenija kot ena redkih držav sodeluje v treh od štirih makroregionalnih strategij EU s svojim celotnim ozemljem. Te so Jadransko – jonska, Podonavska in Alpska. Bistvo teh strategij je medvladno sodelovanje in uveljavljanje nacionalnih interesov.
S strateško geografsko lego Slovenije se je strinjala tudi Tanja Bogataj, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor. Uvodoma je izrazila predvsem zadovoljstvo ob aktivnostih, ki se odvijajo v Tednu Sredozemske obale, ki je prerasel iz predhodnega Dneva Sredozemske obale, ter poudarila pomen prenosa teh idej v prakso. Poudarila je izjemna izhodišča Slovenije za trajnostni razvoj, ki je eden od ciljev Jadransko – jonske makroregionalne strategije.
V nadaljevanju so udeleženci del svojih razprav gradili na zaključkih včerajšnje okrogle mize o vplivih podnebnih spremembah na obalnem pasu ter s tem povezanimi tveganji in priložnostmi za kopno in morje. Poleg predstavitve čezmejnih projektov in primerov dobre prakse sta bila med govorniki konkretneje izpostavljeni odmevnejši ukrepi za doseganje trajnostnega razvoja na Obali: Škocjanski zatok in predor Markovec ter zmanjšanje onesnaženosti morja. Pomen le-teh je potrebno prepoznati in ga uveljavljati v makroregionalni strategiji, je opozoril moderator posveta, dr. Mitja Bricelj, vodja 3. stebra Jadransko – jonske strategije.
Na nacionalni ravni pa je za dosego teh cilje pomembno okrepiti predvsem medresorsko sodelovanje, so si bili enotni udeleženci.
