Okroglo mizo, ki je bila pripravljena v soorganizaciji Ministrstva za okolje in prostor (MOP), Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) in Univerze na Primorskem (UP) je z uvodnim nagovorom odprl mag. Emil Ferjančič, vodja Sektorja za globalne izzive na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki je poudaril, da so se podnebna in okoljska vprašanja vključno s tematiko vode že dodobra uveljavila na najvišjih političnih agendah. Dogodek je eden izmed številnih, ki se ta teden odvijajo ob prav posebnem jubileju, saj je Program Združenih narodov za okolje za Dan Sredozemske obale razglasil ravno 25. september, na katerega je Slovenija kot prva država leta 2009 ratificirala Protokol Barcelonske konvencije o celovitem upravljanju z obalo. Slovenija pa se lahko, po besedah mag. Ferjančiča pohvali s proaktivno vlogo pri regionalnem sodelovanju na področju voda, tako v Savskem bazenu, na Jadranu kot tudi v Podonavju.
V razpravi, ki jo je moderiral dr. Mitja Bricelj z MOP, je mag. Mojca Dolinar iz Agencije RS za okolje opozorila, da se podnebje spreminja tudi na obalnem območju, kjer se je temperatura v zadnjih petdesetih letih dvignila za približno 1,3 °C. Obenem opozarja, da bo dvig morske gladine za obalo zelo pereča posledica, saj naj bi le-ta po najbolj pesimističnih scenarijih presegla višinsko razliko 0,5 m.
Prof. dr. Valentina Turk iz Morske biološke postaje Piran je izpostavila, da morja in oceani predstavljajo največji del Zemljine biosfere, obenem pa nudijo dom najštevilčnejšim organizmom, to so mikroorganizmi. Dr. Mitja Bricelj je izpostavil izvedene ukrepe za trajnostni razvoj na Obali in pri tem navedel pozitivna primera: Škocjanski zatok in predor Markovec.
Da podnebne spremembe vplivajo tudi na dogajanje v morju, torej na delovanje morskih ekosistemov, se je strinjal tudi prof. dr. Tom Turk, prodekan na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob tem je podal opažanja, da je v Sredozemlju in v Jadranu, kot njegovem najsevernejšem delu, opazen trend višanja temperatur, hkrati pa so razlike v temperaturah morja v zimskih in poletnih mesecih bistveno višje, kot so bile. Za konec je poudaril tudi možnost, da med vsemi vidnimi posledicami segrevanja morja lahko obstajajo tudi zaenkrat še nevidne, ter nam nepoznane posledice, ki pa bi lahko bile še bolj usodne.
Pri vsem skupaj pa ne smemo pozabiti tudi na pomen izobraževanja in vseživljenjskega učenja na področju kulturne dediščine. Slednje je lahko podlaga za uspešno upravljanje in trajnostni razvoj ter dobre prakse s področja projektnega dela, ki jih je predstavila prof. dr. Irena Lazar, dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Kot eden od pomembnejših zaključkov razprave se je ponovno pokazala potreba po izboljšanem sodelovanju, s poudarkom na povezovanju države in znanosti za trajnostni razvoj na Jadranu.
