Slovesni zaključek letošnjega Tedna Univerze na Primorskem na 9. Slavnostni akademiji

Koper, 16. marec 2012 – Dan pred svojo deveto obletnico, ki jo Univerza na Primorskem (UP)  praznuje 17. marca,  je v Gledališču Koper potekala najpomembnejša prireditev, s katero se je tudi zaključil Teden UP.  Na Slavnostni akademiji je bilo podeljenih kar 14 priznanj in nagrad, po dosedanjih desetih častnih doktorjih je laskavi naziv za izjemne dosežke na področju umetnosti prejel maestro prof. Anton Nanut, dirigent, naziv častne senatorke pa je bil podeljen izr. prof. dr. Juliti Sansoni, profesorici zdravstvene nege, ki je naziv prejela za pomemben prispevek k razvoju in ugledu UP.  Rektor prof. dr. Dragan Marušič je v svojem pozdravnem nagovoru številnim gostom, med katerimi so bili rektorji in prorektorji slovenskih univerz in iz tujine, župani in podžupani primorskih občin, častni doktorji in častni senatorji UP, predsedniki pomembnih institucij in podjetij ter drugi, povedal: »Problemi, ki nas skozi življenje doletijo so taki in drugačni, nekateri dokazljivo nerešljivi - pa jih je zato bolje pustiti vnemar - drugi spet z več možnimi rešitvami, matematikom posebno dragi pa so tisti z eno samo samcato brezprizivno rešitvijo.« Ob tem je s pomočjo primera 'Problem sadovnjaka' simbolično primerjal devet let UP z devetimi drevesi, ki jih lahko postavimo v deset vrst (deset članic UP). Po besedah rektorja lahko celoten slovenski univerzitetni prostor k preprečitvi notranjega samosesutja Slovenije prispeva eno stvar: »da polno odprt v svet z njim prijazno in zavzeto sodeluje in obenem hrabro in pogumno tekmuje.« Eden ključnih pogojev za preživetje slovenskega naroda je zato kakovostno financiranje slovenskih univerz. Slavnostni govorec, slovenski pisatelj in filmski, gledališki, televizijski in radijski režiser Marko Sosič, je s ponosom spregovoril pred zbranim avditorijem, pri čemer je izpostavil svetla dejstva obstoja Univerze na Primorskem, ki je z »odprtjem svojih vrat dala možnost bližjega izobraževanja tudi Slovencem iz Italije,«, kar je Sosiča navdalo z zmernim optimizmom do osmišljanja tistega pojma, ki mu pravimo enotni slovenski kulturni prostor in ki ostaja še prepogostoma le na robu udejanjanja. Ob tem, da verjame v globok premislek o svetu in njegovem družbenemu ustroju ter človekovemu odnosu do zemlje in narave, Sosič ni mogel mimo vprašanja izobrazbe, ki se tiče vsega sveta in naše stvarnosti: »Izobrazba oziroma kultura  predstavljata, kot že neštetokrat povedano, a prepogostoma preslišano, temelj človekovega razvoja in zavesti našega bivanja in biti.« Svoj slavnostni nagovor je Sosič zaključil z besedami: »Prepričan sem, da tudi prostor Univerze na Primorskem, laboratorij izobrazbe in kritične refleksije, se danes sprašuje o poziciji človekovega duha ter o polju svobode razmišljanja, ki mu je še namenjena. Verjamem, da je Univerzitetni prostor tisti, v katerem se oblikujejo osebnosti, ki so s svojim lastnim razmišljanjem sposobne avtonomno, s kritično refleksijo oblikovati svoje misli in ki bodo svojo izobrazbo usmerile v razvoj človekovega duha, osebnosti, ki jih ne bo strah drugačnega razmišljanja, celo “anarhičnega”, saj bodo tudi v njem našle tisto dialektično moč pri soustvarjanju novega, bolj enakopravnega ustroja družbe in sveta ter jim ne bo nikdar odvzeta zavest o teži, ki jo za razvoj in obstoj naroda morata imeti tudi v bodoče izobrazba in kultura. Tudi s svojim samostojnim Ministrstvom za kulturo, ki so nam ga mnogi zavidali. Žal, nam ga ne bodo več.« Predsednica Študentskega sveta UP Olga Kaliada je v svojem nagovoru potrdila, da se je lanskoletna napoved enotnega sodelovanja študentov letos še bolj okrepila, saj so se z oblikovanjem Nacionalne koordinacije študentskih svetov povezali študentski sveti vseh slovenskih univerz. Po uvodnih nagovorih je sledilo nagrajevanje.
Najpomembnejši naziv »Častni doktor Univerze na Primorskem«, ki ga posameznik prejme za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti ali za odmevne prispevke na področju krepitve medčloveških odnosov, je letos prejel: • maestro, dirigent prof. Anton Nanut na predlog UP PEF, UP FAMNIT in UP IAM. Anton Nanut se je z glasbo srečal že v otroških letih. Dirigiranje je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je kasneje prevzel Katedro za dirigiranje. Kot profesor je vzgojil veliko uspešnih dirigentov, ki delujejo doma in v tujini. Istega leta je bil imenovan za dirigenta orkestra Slovenske filharmonije, s katerim je zelo uspešno gostoval po Evropi, Sovjetski Zvezi in ZDA. Leta 2002 je bil imenovan za častnega dirigenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Interpretacij klasičnega glasbenega repertoarja se vselej loteva z ustvarjalno energijo, znanjem in prefinjenim občutkom za vodenje in izvedbo glasbenih del. O impozantnem umetniškem delovanju maestra Antona Nanuta priča tudi njegova studijska dejavnost. Posnel je okrog 250 zgoščenk in je edini slovenski dirigent, ki je izvedel in posnel vse Mahlerjeve simfonije.

Ne le doma, tudi v tujini je Anton Nanut najbolj prepoznaven slovenski dirigent. Dirigiral je več kot dvesto tujim orkestrom, pri čemer je vselej čutil pripadnost domovini in Primorski, saj je svoje uspehe vedno povezoval z uspehi, ki so bili pomembni za Slovenijo. S svojim kulturnim poslanstvom in celovito dirigentsko osebnostjo je promoviral slovensko glasbo doma in v tujini. Ves čas svojega umetniškega delovanja si prizadeva za oživljanje glasbe slovenskih skladateljev. Tako je pred enaintridesetimi leti ustanovil mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi.  Za kulturno poslanstvo in izjemne poustvarjalne dosežke na področjih slovenske in svetovne simfonične glasbe je prejel številne pomembne nagrade doma in v tujini, lani pa tudi prestižno Prešernovo nagrado za celoten ustvarjalni opus.

Maestro Anton Nanut je umetnik, ki je pustil trajen pečat v slovenski in svetovni glasbeni kulturi. 
Naziv »Častne senatorke Univerze na Primorskem«, je za ključen doprinos k razvoju Fakultete za vede o zdravju in k razvoju ter ugledu Univerze na Primorskem prejela:  • izredna prof. dr. Julita Sansoni na predlog Fakultete za vede o zdravju
Dr. Julita Sansoni je izredna profesorica s področja zdravstvene nege na Univerzi »La Sapienza« v Rimu. Njena bibliografija obsega 30 znanstvenih in strokovnih del s področja zdravstvene nege. V času, ko si je zdravstvena nega v Evropi šele utirala pot kot samostojna stroka in znanstvena disciplina, je bila prof. Sansonijeva prva medicinska sestra, ki je bila izvoljena v naziv docent za področje zdravstvenega nega v Italiji. Danes je članica številnih strokovnih združenj v Italiji in Evropi. Kot vabljena predavateljica sodeluje s številnimi priznanimi univerzami po svetu.

V vseh letih svojega strokovnega delovanja se prof. Sansonijeva bori za uveljavitev zdravstvene nege kot samostojne znanosti ter poudarja pomen izobraževanja na dodiplomski in podiplomski ravni. Njen ključen doprinos k razvoju Fakultete za vede o zdravju in k razvoju ter ugledu Univerze na Primorskem je v vzpostavitvi prvega podiplomskega študijskega programa 2. stopnje Zdravstvena nega, saj je avtorica študijskega načrta in nosilka predmeta Znanost in teorija zdravstvene nege. Z akreditacijo omenjenega programa je Visoka šola za zdravstvo Izola izpolnila še en pogoj za preoblikovanje v Fakulteto za vede o zdravju. S svojim intenzivnim delom na Fakulteti za vede o zdravju je pustila univerzi in zdravstveni negi pomemben pečat, ki zasluži posebno priznanje.
Nagrajenci devete Slavnostne akademije Univerze na Primorskem so: Univerza spodbuja odličnost svojih sodelavcev, tako na pedagoškem kot raziskovalnem področju, zato je letos že tretjič razpisala nagrade Skladov za znanstveno in pedagoško odličnost. Prejemniki nagrad so trenutno najboljši pedagogi in raziskovalci Univerze na Primorskem. I. Prejemniki nagrade Sklada za pedagoško odličnost za preteklo študijsko leto: • doc. dr. Branko Kavšek
Delo dr. Kavška s študenti je bilo vedno zelo visoko ocenjeno, kar so vsako leto potrdile študentske ankete, aktiven je pri pripravi učnih gradiv za študij računalništva in informatike ter v obštudijskih dejavnostih, kjer je soorganizator in mentor študentom pri tekmovanjih iz računalništva, pri mednarodnih tekmovanjih ter soorganizator in soizvajalec delavnic iz računalništva za osnovne in srednje šole, ki jih organizira UP FAMNIT. Prispevek doc. dr. Branka Kavška je bil ključen pri razvoju računalništva in informatike na Univerzi na Primorskem, s svojim pedagoškim delom pa je odločilno zaznamoval študijske programe računalništva in informatike na fakulteti. • izr. prof. dr. Gorazd Sedmak
Dr. Sedmak je pri opravljanju svojih pedagoških obveznosti izjemno vesten, kakovosten in tudi nadpovprečno ocenjen s strani študentov. V pedagoško delo uvaja inovativne pristope. Intenzivno se je vključil v proces internacionalizacije fakultete, prav tako pa je bil aktiven tudi pri razvoju študijskih programov.
S svojim delom, karakterjem ter vsestransko kreativnostjo in odgovornostjo s študenti razvija pristen in kakovosten odnos, s svojo pedagoško odličnostjo pa je lahko za zgled na svoji fakulteti in Univerzi na Primorskem. • asistent mag. Boštjan Frelih
Mag. Frelih pedagoško delo opravlja profesionalno, korektno in odgovorno. Odlikuje ga izjemen pedagoški čut, zaradi katerega je vsa leta izjemno dobro ocenjen s strani študentov. Mag. Frelih je tudi raziskovalno aktiven, ob tem pa sodeluje tudi pri aktivnostih fakultete za popularizacijo matematike v lokalnem in širšem okolju.
Sklad za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem je namenjen spodbujanju doseganja znanstvene odličnosti visokošolskih učiteljev in raziskovalcev univerze. II. Prejemniki nagrade za znanstveno odličnost za leto 2011: • prof. dr. Štefan Bojnec
Znanstvena bibliografija prof. Bojneca obsega preko 1040 zapisov v Cobissu, od tega 166 izvirnih znanstvenih člankov v znanstvenih revijah. Je član uredniških odborov več kot 10 mednarodnih znanstvenih revij, recenzent za več kot 20 mednarodnih znanstvenih revij, ter član okrog 10 mednarodnih profesionalnih združenj. Skupno število točk po metodologiji SICRIS v zadnjih petih letih, ki jih je dosegel dr. Bojnec, pomeni največje število zbranih točk na področju ekonomije v Sloveniji.
Njegovi raziskovalni dosežki in delo na področju ekonomskih znanosti pričajo o izjemni odličnosti njegovega znanstvenega dela v širšem nacionalnem ter mednarodnem prostoru. • doc. dr. Martinu Milaniču
Raziskovalni rezultati dr. Milaniča so objavljeni v zbornikih vrhunskih mednarodnih konferenc in v mednarodnih znanstvenih revijah s področja matematike, ki jih indeksira SCI. Doslej ima objavljenih 22 izvirnih znanstvenih člankov, od tega enajst v letu 2011. Nabor revij, v katerih objavlja ter institucije, s katerimi raziskovalno sodeluje, pričajo o izjemni kakovosti njegovega raziskovalnega dela v najširšem mednarodnem merilu.
III. Prejemnika svečane listine Univerze na Primorskem, ki se jo podeljuje  mlademu visokošolskemu učitelju ali znanstvenemu delavcu na področju znanstvenega in pedagoškega dela, sta: • doc. dr. Tanja Kosi na predlog Fakultete za management
Dr. Tanja Kosi je v zadnjih petih letih nanizala vrsto uspehov na raziskovalnem področju. Kot mlada raziskovalka je že v drugem letu kot prva avtorica objavila izvirni znanstveni članek v reviji s faktorjem vpliva. Sledila je objava še drugih znanstvenih člankov in številnih prispevkov na mednarodnih znanstvenih konferencah s področja ekonomije in poslovnih ved. Lani je doktorirala na Fakulteti za management Koper in izpolnila vse pogoje za docenturo. V obdobju doktorskega študija je dosegala odlične rezultate, za kar ji je Univerza na Primorskem leta 2009 podelila priznanje za študentske dosežke. Ves čas študija se je dodatno usposabljala in izobraževala v tujini. Trenutno sodeluje pri številnih raziskovalnih projektih, svoje pedagoško delo pa opravlja vestno in kakovostno. • izr. prof. dr. Dejan Hozjan na predlog Pedagoške fakultete
Iz ocen študentov, ki jih poučuje izr. prof. dr. Dejan Hozjan, je razvidna nadpovprečna stopnja zadovoljstva s kakovostjo njegovega pedagoškega dela, kar je odraz njegovega inovativnega pristopa k poučevanju. Dr. Hozjan ima ključno vlogo pri razvoju edukacijskih ved. Ne le, da je edini strokovnjak, ki razvija področje Edukacijske futurologije v slovenskem prostoru, ampak je pomembno prispeval tudi k razvijanju andragoškega področja na Univerzi na Primorskem. V okviru prodekanstva se še posebej zavzema za dvig kulture raziskovanja in raziskovalne odličnosti pri kolegih. Vsebinski pregled publicistične dejavnosti dr. Hozjana kaže na njegovo širino pri raziskovanju vzgoje in izobraževanja. Njegovi mladosti navkljub ga krasijo izjemne reference na različnih področjih dela visokošolskega učitelja. S svojim delom je lahko primeren vzor mlajšim kolegom na Univerzi na Primorskem.
IV. Prejemniki zlate plakete, ki jo Univerza na Primorskem podeljuje visokošolskim sodelavcem oziroma znanstvenim delavcem ali raziskovalnim sodelavcem za posebej velik doprinos k razvoju znanstvenega, umetniškega ali pedagoškega dela ter za prispevek h krepitvi ugleda in prepoznavnosti Univerze, so: • izr. prof. dr. Vida Medved Udovič na predlog UP PEF
Dr. Vida Medved Udovič je že od same ustanovitve Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem predstojnica Oddelka za razredni pouk. Bila je članica Senata Univerze na Primorskem in je članica senata fakultete. Z izkušnjami, ki jih je pridobila na svoji življenjski oziroma poklicni poti, zna kolegom svetovati, kako vzgajati nove generacije učiteljev in vzgojiteljev. Svoje znanstvene in strokovne poglede na didaktiko slovenskega jezika in književnosti je dr. Medved Udovič predstavila na mednarodnih in domačih znanstvenih srečanjih, v monografijah in projektih. Svoje delo posveča razvijanju zmožnosti poučevanja in sodobnim modelom učenja, s čimer bogati slovenski šolski prostor. • izr. prof. dr. Bojan Kuzma na predlog UP FAMNIT
Dr. Kuzma je eden tistih redkih univerzitetnih profesorjev, katerega delo je vsestransko ter sega na vsa tri področja dejavnosti, na katerih naj bi deloval sodoben univerzitetni profesor: raziskovanje, poučevanje in delo na univerzi oziroma širše. V poučevanje na Univerzi na Primorskem se je vključil že takoj na začetku, in sicer najprej kot visokošolski učitelj na Pedagoški fakulteti, kjer je tvorno sodeloval tako pri snovanju novih študijskih programov. Prav na omenjeni fakulteti so nastali programi vseh treh bolonjskih študijskih stopenj Matematike oziroma Matematičnih znanosti ter Računalništva in informatike, ki so odločilno vodili k ustanovitvi Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer je dr. Kuzma odigral vključno vlogo pri akreditaciji novih študijskih programov. Prav njemu gredo vse zasluge za tako uspešno delo Oddelka za matematiko in fakultete nasploh. S svojim delom pomembno prispeva k ugledu in mednarodni prepoznavnosti univerze ter bogati tukajšnje raziskovalno delo.
V. Prejemniki nagrad »Srečko Kosovel« za študente Univerze na Primorskem so: • Nastja Cepak na predlog UP FAMNIT za izjemne dosežke pri pripravi zaključne naloge
Zaključna naloga z naslovom Rubikova kocka diplomantke Nastje Cepek obravnava Rubikovo kocko z matematičnega stališča, z uporabo ne-trivialne teorije grup. Matematično so dokazane lastnosti Rubikove kocke, ki so uporabne pri njenem sestavljanju. Delo diplomantke presega zahteve dodiplomskega študija in prikazuje sposobnost kreativnega ter inovativnega načina razmišljanja in reševanja matematičnih problemov v kompleksnem kontekstu ter izbor primernih metod in orodij za reševanje le-teh. Nastja Cepak kaže dober potencial za samostojno konkurenčno znanstveno-raziskovalno delo na širšem področju matematičnih znanosti v nadaljevanju študija in po njem. • Andrej Šemrov na predlog UP FHŠ za izjemne dosežke pri pripravi magistrske naloge
Magistrsko delo, z naslovom Numizmatične najdbe iz Celja in Savinje v luči novih dognanj, Andreja Šemrova sodi na področje arheologije oziroma antične numizmatike in s svojimi rezultati prinaša novosti, ki bodo bistveno dopolnile poznavanje razvoja in zgodovine keltskega in rimskega denarništva na naših tleh in s tem tudi gospodarske in politične zgodovine področja jugovzhodnih Alp. Njegovo delo predstavlja izredno pomemben prispevek k raziskovanju denarnega obtoka različnih obdobij. • Miha Markelj na predlog UP FTŠ TURISTICE za izjemne dosežke pri pripravi magistrske naloge
Miha Markelj v svoji magistrski nalogi z naslovom »Vrednotenje turističnih resursov zgornjega dela Selške doline za izbrane turistične proizvode« inovativno obravnava aktualno tematiko vrednotenja turističnih resursov za izbrane proizvode trajnostnega turizma. Za raziskavo v okviru magistrske naloge je prejel tudi nagrado Karla Velikega, ki jo podeljuje Evropski parlament. • Mitja Kozjan na predlog UP FM za izjemne dosežke pri pripravi magistrske naloge
Naloga Mitje Kozjana prispeva k teoretično-znanstvenemu ter strokovno-aplikativnemu razvoju obravnavanega področja. Na osnovi njegovih izsledkov je managementu omogočeno pravilno odločanje glede spodbujanja določenih vrst znanj, ki posledično vplivajo na višjo vrednost blagovnih znamk. Izjemnost magistrske naloge se kaže tudi skozi publicistično odmevnost. Rezultate raziskovanja v okviru magistrske naloge je kandidat predstavil že na treh različnih domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah.
VI. Prejemnica priznanja Univerze na Primorskem za študente Univerze na Primorskem je: • Sara Conestabo na predlog UP PEF za izjemne, nadpovprečne dosežke na področju likovne umetnosti
Sara Conestabo je vsestransko nadarjena absolventka Pedagoške fakultete v Kopru. Poleg šole je bila vedno aktivna na področju glasbe gledališča in umetnosti, kjer dosega izjemne, nadpovprečne rezultate. Študentka je vse od svoje prve samostojne razstave leta 2009 zelo aktivna in prodorna na likovnem področju v Sloveniji in tujini, s čimer krepi ugled in prepoznavnost naše univerze.
Njeno novo razstavo z naslovom 'Umetniški vtisi potovanja' si boste lahko ogledali od 19. marca dalje v avli Armerije UP na Titovem trgu 4 v Kopru, z odprtjem ob 18. uri.
Slavnostno vzdušje so letos pričarali Rudi Bučar in pevci  Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem pod vodstvom dirigenta in skladatelja Ambroža Čopija.

Vsem nagrajencem znova iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov.

Podelitve v številkah
Univerza na Primorskem je od leta 2003 do danes podelila:
•    11 nazivov Častni doktor UP
•    5 nazive Častni senator UP
•    12 svečanih listin UP
•    18 zlatih plaket UP
•    6 zlatih plaket UP za fizične in pravne osebe
•    27 nagrad »Srečko Kosovel« za študente UP
•    8 priznanj UP za študente
•    9 nagrad Sklada za pedagoško odličnost
•    8 nagrad Sklada za znanstveno odličnost
Fotoutrinke Alena Ježovnika si lahko ogledate prek naslednje povezave: Ujeti utrinki 9. Slavnostne akademije UP.

Koper, 16. marec 2012 – Dan pred svojo deveto obletnico, ki jo Univerza na Primorskem (UP)  praznuje 17. marca,  je v Gledališču Koper potekala najpomembnejša prireditev, s katero se je tudi zaključil Teden UP.  Na Slavnostni akademiji je bilo podeljenih kar 14 priznanj in nagrad, po dosedanjih desetih častnih doktorjih je laskavi naziv za izjemne dosežke na področju umetnosti prejel maestro prof. Anton Nanut, dirigent, naziv častne senatorke pa je bil podeljen izr. prof. dr. Juliti Sansoni, profesorici zdravstvene nege, ki je naziv prejela za pomemben prispevek k razvoju in ugledu UP.  Rektor prof. dr. Dragan Marušič je v svojem pozdravnem nagovoru številnim gostom, med katerimi so bili rektorji in prorektorji slovenskih univerz in iz tujine, župani in podžupani primorskih občin, častni doktorji in častni senatorji UP, predsedniki pomembnih institucij in podjetij ter drugi, povedal: »Problemi, ki nas skozi življenje doletijo so taki in drugačni, nekateri dokazljivo nerešljivi - pa jih je zato bolje pustiti vnemar - drugi spet z več možnimi rešitvami, matematikom posebno dragi pa so tisti z eno samo samcato brezprizivno rešitvijo.« Ob tem je s pomočjo primera 'Problem sadovnjaka' simbolično primerjal devet let UP z devetimi drevesi, ki jih lahko postavimo v deset vrst (deset članic UP). Po besedah rektorja lahko celoten slovenski univerzitetni prostor k preprečitvi notranjega samosesutja Slovenije prispeva eno stvar: »da polno odprt v svet z njim prijazno in zavzeto sodeluje in obenem hrabro in pogumno tekmuje.« Eden ključnih pogojev za preživetje slovenskega naroda je zato kakovostno financiranje slovenskih univerz. Slavnostni govorec, slovenski pisatelj in filmski, gledališki, televizijski in radijski režiser Marko Sosič, je s ponosom spregovoril pred zbranim avditorijem, pri čemer je izpostavil svetla dejstva obstoja Univerze na Primorskem, ki je z »odprtjem svojih vrat dala možnost bližjega izobraževanja tudi Slovencem iz Italije,«, kar je Sosiča navdalo z zmernim optimizmom do osmišljanja tistega pojma, ki mu pravimo enotni slovenski kulturni prostor in ki ostaja še prepogostoma le na robu udejanjanja. Ob tem, da verjame v globok premislek o svetu in njegovem družbenemu ustroju ter človekovemu odnosu do zemlje in narave, Sosič ni mogel mimo vprašanja izobrazbe, ki se tiče vsega sveta in naše stvarnosti: »Izobrazba oziroma kultura  predstavljata, kot že neštetokrat povedano, a prepogostoma preslišano, temelj človekovega razvoja in zavesti našega bivanja in biti.« Svoj slavnostni nagovor je Sosič zaključil z besedami: »Prepričan sem, da tudi prostor Univerze na Primorskem, laboratorij izobrazbe in kritične refleksije, se danes sprašuje o poziciji človekovega duha ter o polju svobode razmišljanja, ki mu je še namenjena. Verjamem, da je Univerzitetni prostor tisti, v katerem se oblikujejo osebnosti, ki so s svojim lastnim razmišljanjem sposobne avtonomno, s kritično refleksijo oblikovati svoje misli in ki bodo svojo izobrazbo usmerile v razvoj človekovega duha, osebnosti, ki jih ne bo strah drugačnega razmišljanja, celo “anarhičnega”, saj bodo tudi v njem našle tisto dialektično moč pri soustvarjanju novega, bolj enakopravnega ustroja družbe in sveta ter jim ne bo nikdar odvzeta zavest o teži, ki jo za razvoj in obstoj naroda morata imeti tudi v bodoče izobrazba in kultura. Tudi s svojim samostojnim Ministrstvom za kulturo, ki so nam ga mnogi zavidali. Žal, nam ga ne bodo več.« Predsednica Študentskega sveta UP Olga Kaliada je v svojem nagovoru potrdila, da se je lanskoletna napoved enotnega sodelovanja študentov letos še bolj okrepila, saj so se z oblikovanjem Nacionalne koordinacije študentskih svetov povezali študentski sveti vseh slovenskih univerz. Po uvodnih nagovorih je sledilo nagrajevanje.
Najpomembnejši naziv »Častni doktor Univerze na Primorskem«, ki ga posameznik prejme za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti ali za odmevne prispevke na področju krepitve medčloveških odnosov, je letos prejel: • maestro, dirigent prof. Anton Nanut na predlog UP PEF, UP FAMNIT in UP IAM. Anton Nanut se je z glasbo srečal že v otroških letih. Dirigiranje je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je kasneje prevzel Katedro za dirigiranje. Kot profesor je vzgojil veliko uspešnih dirigentov, ki delujejo doma in v tujini. Istega leta je bil imenovan za dirigenta orkestra Slovenske filharmonije, s katerim je zelo uspešno gostoval po Evropi, Sovjetski Zvezi in ZDA. Leta 2002 je bil imenovan za častnega dirigenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Interpretacij klasičnega glasbenega repertoarja se vselej loteva z ustvarjalno energijo, znanjem in prefinjenim občutkom za vodenje in izvedbo glasbenih del. O impozantnem umetniškem delovanju maestra Antona Nanuta priča tudi njegova studijska dejavnost. Posnel je okrog 250 zgoščenk in je edini slovenski dirigent, ki je izvedel in posnel vse Mahlerjeve simfonije.

Ne le doma, tudi v tujini je Anton Nanut najbolj prepoznaven slovenski dirigent. Dirigiral je več kot dvesto tujim orkestrom, pri čemer je vselej čutil pripadnost domovini in Primorski, saj je svoje uspehe vedno povezoval z uspehi, ki so bili pomembni za Slovenijo. S svojim kulturnim poslanstvom in celovito dirigentsko osebnostjo je promoviral slovensko glasbo doma in v tujini. Ves čas svojega umetniškega delovanja si prizadeva za oživljanje glasbe slovenskih skladateljev. Tako je pred enaintridesetimi leti ustanovil mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi.  Za kulturno poslanstvo in izjemne poustvarjalne dosežke na področjih slovenske in svetovne simfonične glasbe je prejel številne pomembne nagrade doma in v tujini, lani pa tudi prestižno Prešernovo nagrado za celoten ustvarjalni opus.

Maestro Anton Nanut je umetnik, ki je pustil trajen pečat v slovenski in svetovni glasbeni kulturi. 
Naziv »Častne senatorke Univerze na Primorskem«, je za ključen doprinos k razvoju Fakultete za vede o zdravju in k razvoju ter ugledu Univerze na Primorskem prejela:  • izredna prof. dr. Julita Sansoni na predlog Fakultete za vede o zdravju
Dr. Julita Sansoni je izredna profesorica s področja zdravstvene nege na Univerzi »La Sapienza« v Rimu. Njena bibliografija obsega 30 znanstvenih in strokovnih del s področja zdravstvene nege. V času, ko si je zdravstvena nega v Evropi šele utirala pot kot samostojna stroka in znanstvena disciplina, je bila prof. Sansonijeva prva medicinska sestra, ki je bila izvoljena v naziv docent za področje zdravstvenega nega v Italiji. Danes je članica številnih strokovnih združenj v Italiji in Evropi. Kot vabljena predavateljica sodeluje s številnimi priznanimi univerzami po svetu.

V vseh letih svojega strokovnega delovanja se prof. Sansonijeva bori za uveljavitev zdravstvene nege kot samostojne znanosti ter poudarja pomen izobraževanja na dodiplomski in podiplomski ravni. Njen ključen doprinos k razvoju Fakultete za vede o zdravju in k razvoju ter ugledu Univerze na Primorskem je v vzpostavitvi prvega podiplomskega študijskega programa 2. stopnje Zdravstvena nega, saj je avtorica študijskega načrta in nosilka predmeta Znanost in teorija zdravstvene nege. Z akreditacijo omenjenega programa je Visoka šola za zdravstvo Izola izpolnila še en pogoj za preoblikovanje v Fakulteto za vede o zdravju. S svojim intenzivnim delom na Fakulteti za vede o zdravju je pustila univerzi in zdravstveni negi pomemben pečat, ki zasluži posebno priznanje.
Nagrajenci devete Slavnostne akademije Univerze na Primorskem so: Univerza spodbuja odličnost svojih sodelavcev, tako na pedagoškem kot raziskovalnem področju, zato je letos že tretjič razpisala nagrade Skladov za znanstveno in pedagoško odličnost. Prejemniki nagrad so trenutno najboljši pedagogi in raziskovalci Univerze na Primorskem. I. Prejemniki nagrade Sklada za pedagoško odličnost za preteklo študijsko leto: • doc. dr. Branko Kavšek
Delo dr. Kavška s študenti je bilo vedno zelo visoko ocenjeno, kar so vsako leto potrdile študentske ankete, aktiven je pri pripravi učnih gradiv za študij računalništva in informatike ter v obštudijskih dejavnostih, kjer je soorganizator in mentor študentom pri tekmovanjih iz računalništva, pri mednarodnih tekmovanjih ter soorganizator in soizvajalec delavnic iz računalništva za osnovne in srednje šole, ki jih organizira UP FAMNIT. Prispevek doc. dr. Branka Kavška je bil ključen pri razvoju računalništva in informatike na Univerzi na Primorskem, s svojim pedagoškim delom pa je odločilno zaznamoval študijske programe računalništva in informatike na fakulteti. • izr. prof. dr. Gorazd Sedmak
Dr. Sedmak je pri opravljanju svojih pedagoških obveznosti izjemno vesten, kakovosten in tudi nadpovprečno ocenjen s strani študentov. V pedagoško delo uvaja inovativne pristope. Intenzivno se je vključil v proces internacionalizacije fakultete, prav tako pa je bil aktiven tudi pri razvoju študijskih programov.
S svojim delom, karakterjem ter vsestransko kreativnostjo in odgovornostjo s študenti razvija pristen in kakovosten odnos, s svojo pedagoško odličnostjo pa je lahko za zgled na svoji fakulteti in Univerzi na Primorskem. • asistent mag. Boštjan Frelih
Mag. Frelih pedagoško delo opravlja profesionalno, korektno in odgovorno. Odlikuje ga izjemen pedagoški čut, zaradi katerega je vsa leta izjemno dobro ocenjen s strani študentov. Mag. Frelih je tudi raziskovalno aktiven, ob tem pa sodeluje tudi pri aktivnostih fakultete za popularizacijo matematike v lokalnem in širšem okolju.
Sklad za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem je namenjen spodbujanju doseganja znanstvene odličnosti visokošolskih učiteljev in raziskovalcev univerze. II. Prejemniki nagrade za znanstveno odličnost za leto 2011: • prof. dr. Štefan Bojnec
Znanstvena bibliografija prof. Bojneca obsega preko 1040 zapisov v Cobissu, od tega 166 izvirnih znanstvenih člankov v znanstvenih revijah. Je član uredniških odborov več kot 10 mednarodnih znanstvenih revij, recenzent za več kot 20 mednarodnih znanstvenih revij, ter član okrog 10 mednarodnih profesionalnih združenj. Skupno število točk po metodologiji SICRIS v zadnjih petih letih, ki jih je dosegel dr. Bojnec, pomeni največje število zbranih točk na področju ekonomije v Sloveniji.
Njegovi raziskovalni dosežki in delo na področju ekonomskih znanosti pričajo o izjemni odličnosti njegovega znanstvenega dela v širšem nacionalnem ter mednarodnem prostoru. • doc. dr. Martinu Milaniču
Raziskovalni rezultati dr. Milaniča so objavljeni v zbornikih vrhunskih mednarodnih konferenc in v mednarodnih znanstvenih revijah s področja matematike, ki jih indeksira SCI. Doslej ima objavljenih 22 izvirnih znanstvenih člankov, od tega enajst v letu 2011. Nabor revij, v katerih objavlja ter institucije, s katerimi raziskovalno sodeluje, pričajo o izjemni kakovosti njegovega raziskovalnega dela v najširšem mednarodnem merilu.
III. Prejemnika svečane listine Univerze na Primorskem, ki se jo podeljuje  mlademu visokošolskemu učitelju ali znanstvenemu delavcu na področju znanstvenega in pedagoškega dela, sta: • doc. dr. Tanja Kosi na predlog Fakultete za management
Dr. Tanja Kosi je v zadnjih petih letih nanizala vrsto uspehov na raziskovalnem področju. Kot mlada raziskovalka je že v drugem letu kot prva avtorica objavila izvirni znanstveni članek v reviji s faktorjem vpliva. Sledila je objava še drugih znanstvenih člankov in številnih prispevkov na mednarodnih znanstvenih konferencah s področja ekonomije in poslovnih ved. Lani je doktorirala na Fakulteti za management Koper in izpolnila vse pogoje za docenturo. V obdobju doktorskega študija je dosegala odlične rezultate, za kar ji je Univerza na Primorskem leta 2009 podelila priznanje za študentske dosežke. Ves čas študija se je dodatno usposabljala in izobraževala v tujini. Trenutno sodeluje pri številnih raziskovalnih projektih, svoje pedagoško delo pa opravlja vestno in kakovostno. • izr. prof. dr. Dejan Hozjan na predlog Pedagoške fakultete
Iz ocen študentov, ki jih poučuje izr. prof. dr. Dejan Hozjan, je razvidna nadpovprečna stopnja zadovoljstva s kakovostjo njegovega pedagoškega dela, kar je odraz njegovega inovativnega pristopa k poučevanju. Dr. Hozjan ima ključno vlogo pri razvoju edukacijskih ved. Ne le, da je edini strokovnjak, ki razvija področje Edukacijske futurologije v slovenskem prostoru, ampak je pomembno prispeval tudi k razvijanju andragoškega področja na Univerzi na Primorskem. V okviru prodekanstva se še posebej zavzema za dvig kulture raziskovanja in raziskovalne odličnosti pri kolegih. Vsebinski pregled publicistične dejavnosti dr. Hozjana kaže na njegovo širino pri raziskovanju vzgoje in izobraževanja. Njegovi mladosti navkljub ga krasijo izjemne reference na različnih področjih dela visokošolskega učitelja. S svojim delom je lahko primeren vzor mlajšim kolegom na Univerzi na Primorskem.
IV. Prejemniki zlate plakete, ki jo Univerza na Primorskem podeljuje visokošolskim sodelavcem oziroma znanstvenim delavcem ali raziskovalnim sodelavcem za posebej velik doprinos k razvoju znanstvenega, umetniškega ali pedagoškega dela ter za prispevek h krepitvi ugleda in prepoznavnosti Univerze, so: • izr. prof. dr. Vida Medved Udovič na predlog UP PEF
Dr. Vida Medved Udovič je že od same ustanovitve Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem predstojnica Oddelka za razredni pouk. Bila je članica Senata Univerze na Primorskem in je članica senata fakultete. Z izkušnjami, ki jih je pridobila na svoji življenjski oziroma poklicni poti, zna kolegom svetovati, kako vzgajati nove generacije učiteljev in vzgojiteljev. Svoje znanstvene in strokovne poglede na didaktiko slovenskega jezika in književnosti je dr. Medved Udovič predstavila na mednarodnih in domačih znanstvenih srečanjih, v monografijah in projektih. Svoje delo posveča razvijanju zmožnosti poučevanja in sodobnim modelom učenja, s čimer bogati slovenski šolski prostor. • izr. prof. dr. Bojan Kuzma na predlog UP FAMNIT
Dr. Kuzma je eden tistih redkih univerzitetnih profesorjev, katerega delo je vsestransko ter sega na vsa tri področja dejavnosti, na katerih naj bi deloval sodoben univerzitetni profesor: raziskovanje, poučevanje in delo na univerzi oziroma širše. V poučevanje na Univerzi na Primorskem se je vključil že takoj na začetku, in sicer najprej kot visokošolski učitelj na Pedagoški fakulteti, kjer je tvorno sodeloval tako pri snovanju novih študijskih programov. Prav na omenjeni fakulteti so nastali programi vseh treh bolonjskih študijskih stopenj Matematike oziroma Matematičnih znanosti ter Računalništva in informatike, ki so odločilno vodili k ustanovitvi Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer je dr. Kuzma odigral vključno vlogo pri akreditaciji novih študijskih programov. Prav njemu gredo vse zasluge za tako uspešno delo Oddelka za matematiko in fakultete nasploh. S svojim delom pomembno prispeva k ugledu in mednarodni prepoznavnosti univerze ter bogati tukajšnje raziskovalno delo.
V. Prejemniki nagrad »Srečko Kosovel« za študente Univerze na Primorskem so: • Nastja Cepak na predlog UP FAMNIT za izjemne dosežke pri pripravi zaključne naloge
Zaključna naloga z naslovom Rubikova kocka diplomantke Nastje Cepek obravnava Rubikovo kocko z matematičnega stališča, z uporabo ne-trivialne teorije grup. Matematično so dokazane lastnosti Rubikove kocke, ki so uporabne pri njenem sestavljanju. Delo diplomantke presega zahteve dodiplomskega študija in prikazuje sposobnost kreativnega ter inovativnega načina razmišljanja in reševanja matematičnih problemov v kompleksnem kontekstu ter izbor primernih metod in orodij za reševanje le-teh. Nastja Cepak kaže dober potencial za samostojno konkurenčno znanstveno-raziskovalno delo na širšem področju matematičnih znanosti v nadaljevanju študija in po njem. • Andrej Šemrov na predlog UP FHŠ za izjemne dosežke pri pripravi magistrske naloge
Magistrsko delo, z naslovom Numizmatične najdbe iz Celja in Savinje v luči novih dognanj, Andreja Šemrova sodi na področje arheologije oziroma antične numizmatike in s svojimi rezultati prinaša novosti, ki bodo bistveno dopolnile poznavanje razvoja in zgodovine keltskega in rimskega denarništva na naših tleh in s tem tudi gospodarske in politične zgodovine področja jugovzhodnih Alp. Njegovo delo predstavlja izredno pomemben prispevek k raziskovanju denarnega obtoka različnih obdobij. • Miha Markelj na predlog UP FTŠ TURISTICE za izjemne dosežke pri pripravi magistrske naloge
Miha Markelj v svoji magistrski nalogi z naslovom »Vrednotenje turističnih resursov zgornjega dela Selške doline za izbrane turistične proizvode« inovativno obravnava aktualno tematiko vrednotenja turističnih resursov za izbrane proizvode trajnostnega turizma. Za raziskavo v okviru magistrske naloge je prejel tudi nagrado Karla Velikega, ki jo podeljuje Evropski parlament. • Mitja Kozjan na predlog UP FM za izjemne dosežke pri pripravi magistrske naloge
Naloga Mitje Kozjana prispeva k teoretično-znanstvenemu ter strokovno-aplikativnemu razvoju obravnavanega področja. Na osnovi njegovih izsledkov je managementu omogočeno pravilno odločanje glede spodbujanja določenih vrst znanj, ki posledično vplivajo na višjo vrednost blagovnih znamk. Izjemnost magistrske naloge se kaže tudi skozi publicistično odmevnost. Rezultate raziskovanja v okviru magistrske naloge je kandidat predstavil že na treh različnih domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah.
VI. Prejemnica priznanja Univerze na Primorskem za študente Univerze na Primorskem je: • Sara Conestabo na predlog UP PEF za izjemne, nadpovprečne dosežke na področju likovne umetnosti
Sara Conestabo je vsestransko nadarjena absolventka Pedagoške fakultete v Kopru. Poleg šole je bila vedno aktivna na področju glasbe gledališča in umetnosti, kjer dosega izjemne, nadpovprečne rezultate. Študentka je vse od svoje prve samostojne razstave leta 2009 zelo aktivna in prodorna na likovnem področju v Sloveniji in tujini, s čimer krepi ugled in prepoznavnost naše univerze.
Njeno novo razstavo z naslovom 'Umetniški vtisi potovanja' si boste lahko ogledali od 19. marca dalje v avli Armerije UP na Titovem trgu 4 v Kopru, z odprtjem ob 18. uri.
Slavnostno vzdušje so letos pričarali Rudi Bučar in pevci  Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem pod vodstvom dirigenta in skladatelja Ambroža Čopija.

Vsem nagrajencem znova iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov.

Podelitve v številkah
Univerza na Primorskem je od leta 2003 do danes podelila:
•    11 nazivov Častni doktor UP
•    5 nazive Častni senator UP
•    12 svečanih listin UP
•    18 zlatih plaket UP
•    6 zlatih plaket UP za fizične in pravne osebe
•    27 nagrad »Srečko Kosovel« za študente UP
•    8 priznanj UP za študente
•    9 nagrad Sklada za pedagoško odličnost
•    8 nagrad Sklada za znanstveno odličnost
Fotoutrinke Alena Ježovnika si lahko ogledate prek naslednje povezave: Ujeti utrinki 9. Slavnostne akademije UP.

Koper, 16. marec 2012 – Dan pred svojo deveto obletnico, ki jo Univerza na Primorskem (UP)  praznuje 17. marca,  je v Gledališču Koper potekala najpomembnejša prireditev, s katero se je tudi zaključil Teden UP.  Na Slavnostni akademiji je bilo podeljenih kar 14 priznanj in nagrad, po dosedanjih desetih častnih doktorjih je laskavi naziv za izjemne dosežke na področju umetnosti prejel maestro prof. Anton Nanut, dirigent, naziv častne senatorke pa je bil podeljen izr. prof. dr. Juliti Sansoni, profesorici zdravstvene nege, ki je naziv prejela za pomemben prispevek k razvoju in ugledu UP.  Rektor prof. dr. Dragan Marušič je v svojem pozdravnem nagovoru številnim gostom, med katerimi so bili rektorji in prorektorji slovenskih univerz in iz tujine, župani in podžupani primorskih občin, častni doktorji in častni senatorji UP, predsedniki pomembnih institucij in podjetij ter drugi, povedal: »Problemi, ki nas skozi življenje doletijo so taki in drugačni, nekateri dokazljivo nerešljivi - pa jih je zato bolje pustiti vnemar - drugi spet z več možnimi rešitvami, matematikom posebno dragi pa so tisti z eno samo samcato brezprizivno rešitvijo.« Ob tem je s pomočjo primera 'Problem sadovnjaka' simbolično primerjal devet let UP z devetimi drevesi, ki jih lahko postavimo v deset vrst (deset članic UP). Po besedah rektorja lahko celoten slovenski univerzitetni prostor k preprečitvi notranjega samosesutja Slovenije prispeva eno stvar: »da polno odprt v svet z njim prijazno in zavzeto sodeluje in obenem hrabro in pogumno tekmuje.« Eden ključnih pogojev za preživetje slovenskega naroda je zato kakovostno financiranje slovenskih univerz. Slavnostni govorec, slovenski pisatelj in filmski, gledališki, televizijski in radijski režiser Marko Sosič, je s ponosom spregovoril pred zbranim avditorijem, pri čemer je izpostavil svetla dejstva obstoja Univerze na Primorskem, ki je z »odprtjem svojih vrat dala možnost bližjega izobraževanja tudi Slovencem iz Italije,«, kar je Sosiča navdalo z zmernim optimizmom do osmišljanja tistega pojma, ki mu pravimo enotni slovenski kulturni prostor in ki ostaja še prepogostoma le na robu udejanjanja. Ob tem, da verjame v globok premislek o svetu in njegovem družbenemu ustroju ter človekovemu odnosu do zemlje in narave, Sosič ni mogel mimo vprašanja izobrazbe, ki se tiče vsega sveta in naše stvarnosti: »Izobrazba oziroma kultura  predstavljata, kot že neštetokrat povedano, a prepogostoma preslišano, temelj človekovega razvoja in zavesti našega bivanja in biti.« Svoj slavnostni nagovor je Sosič zaključil z besedami: »Prepričan sem, da tudi prostor Univerze na Primorskem, laboratorij izobrazbe in kritične refleksije, se danes sprašuje o poziciji človekovega duha ter o polju svobode razmišljanja, ki mu je še namenjena. Verjamem, da je Univerzitetni prostor tisti, v katerem se oblikujejo osebnosti, ki so s svojim lastnim razmišljanjem sposobne avtonomno, s kritično refleksijo oblikovati svoje misli in ki bodo svojo izobrazbo usmerile v razvoj človekovega duha, osebnosti, ki jih ne bo strah drugačnega razmišljanja, celo “anarhičnega”, saj bodo tudi v njem našle tisto dialektično moč pri soustvarjanju novega, bolj enakopravnega ustroja družbe in sveta ter jim ne bo nikdar odvzeta zavest o teži, ki jo za razvoj in obstoj naroda morata imeti tudi v bodoče izobrazba in kultura. Tudi s svojim samostojnim Ministrstvom za kulturo, ki so nam ga mnogi zavidali. Žal, nam ga ne bodo več.« Predsednica Študentskega sveta UP Olga Kaliada je v svojem nagovoru potrdila, da se je lanskoletna napoved enotnega sodelovanja študentov letos še bolj okrepila, saj so se z oblikovanjem Nacionalne koordinacije študentskih svetov povezali študentski sveti vseh slovenskih univerz. Po uvodnih nagovorih je sledilo nagrajevanje.
Najpomembnejši naziv »Častni doktor Univerze na Primorskem«, ki ga posameznik prejme za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti ali za odmevne prispevke na področju krepitve medčloveških odnosov, je letos prejel: • maestro, dirigent prof. Anton Nanut na predlog UP PEF, UP FAMNIT in UP IAM. Anton Nanut se je z glasbo srečal že v otroških letih. Dirigiranje je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je kasneje prevzel Katedro za dirigiranje. Kot profesor je vzgojil veliko uspešnih dirigentov, ki delujejo doma in v tujini. Istega leta je bil imenovan za dirigenta orkestra Slovenske filharmonije, s katerim je zelo uspešno gostoval po Evropi, Sovjetski Zvezi in ZDA. Leta 2002 je bil imenovan za častnega dirigenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Interpretacij klasičnega glasbenega repertoarja se vselej loteva z ustvarjalno energijo, znanjem in prefinjenim občutkom za vodenje in izvedbo glasbenih del. O impozantnem umetniškem delovanju maestra Antona Nanuta priča tudi njegova studijska dejavnost. Posnel je okrog 250 zgoščenk in je edini slovenski dirigent, ki je izvedel in posnel vse Mahlerjeve simfonije.

Ne le doma, tudi v tujini je Anton Nanut najbolj prepoznaven slovenski dirigent. Dirigiral je več kot dvesto tujim orkestrom, pri čemer je vselej čutil pripadnost domovini in Primorski, saj je svoje uspehe vedno povezoval z uspehi, ki so bili pomembni za Slovenijo. S svojim kulturnim poslanstvom in celovito dirigentsko osebnostjo je promoviral slovensko glasbo doma in v tujini. Ves čas svojega umetniškega delovanja si prizadeva za oživljanje glasbe slovenskih skladateljev. Tako je pred enaintridesetimi leti ustanovil mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi.  Za kulturno poslanstvo in izjemne poustvarjalne dosežke na področjih slovenske in svetovne simfonične glasbe je prejel številne pomembne nagrade doma in v tujini, lani pa tudi prestižno Prešernovo nagrado za celoten ustvarjalni opus.

Maestro Anton Nanut je umetnik, ki je pustil trajen pečat v slovenski in svetovni glasbeni kulturi. 
Naziv »Častne senatorke Univerze na Primorskem«, je za ključen doprinos k razvoju Fakultete za vede o zdravju in k razvoju ter ugledu Univerze na Primorskem prejela:  • izredna prof. dr. Julita Sansoni na predlog Fakultete za vede o zdravju
Dr. Julita Sansoni je izredna profesorica s področja zdravstvene nege na Univerzi »La Sapienza« v Rimu. Njena bibliografija obsega 30 znanstvenih in strokovnih del s področja zdravstvene nege. V času, ko si je zdravstvena nega v Evropi šele utirala pot kot samostojna stroka in znanstvena disciplina, je bila prof. Sansonijeva prva medicinska sestra, ki je bila izvoljena v naziv docent za področje zdravstvenega nega v Italiji. Danes je članica številnih strokovnih združenj v Italiji in Evropi. Kot vabljena predavateljica sodeluje s številnimi priznanimi univerzami po svetu.

V vseh letih svojega strokovnega delovanja se prof. Sansonijeva bori za uveljavitev zdravstvene nege kot samostojne znanosti ter poudarja pomen izobraževanja na dodiplomski in podiplomski ravni. Njen ključen doprinos k razvoju Fakultete za vede o zdravju in k razvoju ter ugledu Univerze na Primorskem je v vzpostavitvi prvega podiplomskega študijskega programa 2. stopnje Zdravstvena nega, saj je avtorica študijskega načrta in nosilka predmeta Znanost in teorija zdravstvene nege. Z akreditacijo omenjenega programa je Visoka šola za zdravstvo Izola izpolnila še en pogoj za preoblikovanje v Fakulteto za vede o zdravju. S svojim intenzivnim delom na Fakulteti za vede o zdravju je pustila univerzi in zdravstveni negi pomemben pečat, ki zasluži posebno priznanje.
Nagrajenci devete Slavnostne akademije Univerze na Primorskem so: Univerza spodbuja odličnost svojih sodelavcev, tako na pedagoškem kot raziskovalnem področju, zato je letos že tretjič razpisala nagrade Skladov za znanstveno in pedagoško odličnost. Prejemniki nagrad so trenutno najboljši pedagogi in raziskovalci Univerze na Primorskem. I. Prejemniki nagrade Sklada za pedagoško odličnost za preteklo študijsko leto: • doc. dr. Branko Kavšek
Delo dr. Kavška s študenti je bilo vedno zelo visoko ocenjeno, kar so vsako leto potrdile študentske ankete, aktiven je pri pripravi učnih gradiv za študij računalništva in informatike ter v obštudijskih dejavnostih, kjer je soorganizator in mentor študentom pri tekmovanjih iz računalništva, pri mednarodnih tekmovanjih ter soorganizator in soizvajalec delavnic iz računalništva za osnovne in srednje šole, ki jih organizira UP FAMNIT. Prispevek doc. dr. Branka Kavška je bil ključen pri razvoju računalništva in informatike na Univerzi na Primorskem, s svojim pedagoškim delom pa je odločilno zaznamoval študijske programe računalništva in informatike na fakulteti. • izr. prof. dr. Gorazd Sedmak
Dr. Sedmak je pri opravljanju svojih pedagoških obveznosti izjemno vesten, kakovosten in tudi nadpovprečno ocenjen s strani študentov. V pedagoško delo uvaja inovativne pristope. Intenzivno se je vključil v proces internacionalizacije fakultete, prav tako pa je bil aktiven tudi pri razvoju študijskih programov.
S svojim delom, karakterjem ter vsestransko kreativnostjo in odgovornostjo s študenti razvija pristen in kakovosten odnos, s svojo pedagoško odličnostjo pa je lahko za zgled na svoji fakulteti in Univerzi na Primorskem. • asistent mag. Boštjan Frelih
Mag. Frelih pedagoško delo opravlja profesionalno, korektno in odgovorno. Odlikuje ga izjemen pedagoški čut, zaradi katerega je vsa leta izjemno dobro ocenjen s strani študentov. Mag. Frelih je tudi raziskovalno aktiven, ob tem pa sodeluje tudi pri aktivnostih fakultete za popularizacijo matematike v lokalnem in širšem okolju.
Sklad za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem je namenjen spodbujanju doseganja znanstvene odličnosti visokošolskih učiteljev in raziskovalcev univerze. II. Prejemniki nagrade za znanstveno odličnost za leto 2011: • prof. dr. Štefan Bojnec
Znanstvena bibliografija prof. Bojneca obsega preko 1040 zapisov v Cobissu, od tega 166 izvirnih znanstvenih člankov v znanstvenih revijah. Je član uredniških odborov več kot 10 mednarodnih znanstvenih revij, recenzent za več kot 20 mednarodnih znanstvenih revij, ter član okrog 10 mednarodnih profesionalnih združenj. Skupno število točk po metodologiji SICRIS v zadnjih petih letih, ki jih je dosegel dr. Bojnec, pomeni največje število zbranih točk na področju ekonomije v Sloveniji.
Njegovi raziskovalni dosežki in delo na področju ekonomskih znanosti pričajo o izjemni odličnosti njegovega znanstvenega dela v širšem nacionalnem ter mednarodnem prostoru. • doc. dr. Martinu Milaniču
Raziskovalni rezultati dr. Milaniča so objavljeni v zbornikih vrhunskih mednarodnih konferenc in v mednarodnih znanstvenih revijah s področja matematike, ki jih indeksira SCI. Doslej ima objavljenih 22 izvirnih znanstvenih člankov, od tega enajst v letu 2011. Nabor revij, v katerih objavlja ter institucije, s katerimi raziskovalno sodeluje, pričajo o izjemni kakovosti njegovega raziskovalnega dela v najširšem mednarodnem merilu.
III. Prejemnika svečane listine Univerze na Primorskem, ki se jo podeljuje  mlademu visokošolskemu učitelju ali znanstvenemu delavcu na področju znanstvenega in pedagoškega dela, sta: • doc. dr. Tanja Kosi na predlog Fakultete za management
Dr. Tanja Kosi je v zadnjih petih letih nanizala vrsto uspehov na raziskovalnem področju. Kot mlada raziskovalka je že v drugem letu kot prva avtorica objavila izvirni znanstveni članek v reviji s faktorjem vpliva. Sledila je objava še drugih znanstvenih člankov in številnih prispevkov na mednarodnih znanstvenih konferencah s področja ekonomije in poslovnih ved. Lani je doktorirala na Fakulteti za management Koper in izpolnila vse pogoje za docenturo. V obdobju doktorskega študija je dosegala odlične rezultate, za kar ji je Univerza na Primorskem leta 2009 podelila priznanje za študentske dosežke. Ves čas študija se je dodatno usposabljala in izobraževala v tujini. Trenutno sodeluje pri številnih raziskovalnih projektih, svoje pedagoško delo pa opravlja vestno in kakovostno. • izr. prof. dr. Dejan Hozjan na predlog Pedagoške fakultete
Iz ocen študentov, ki jih poučuje izr. prof. dr. Dejan Hozjan, je razvidna nadpovprečna stopnja zadovoljstva s kakovostjo njegovega pedagoškega dela, kar je odraz njegovega inovativnega pristopa k poučevanju. Dr. Hozjan ima ključno vlogo pri razvoju edukacijskih ved. Ne le, da je edini strokovnjak, ki razvija področje Edukacijske futurologije v slovenskem prostoru, ampak je pomembno prispeval tudi k razvijanju andragoškega področja na Univerzi na Primorskem. V okviru prodekanstva se še posebej zavzema za dvig kulture raziskovanja in raziskovalne odličnosti pri kolegih. Vsebinski pregled publicistične dejavnosti dr. Hozjana kaže na njegovo širino pri raziskovanju vzgoje in izobraževanja. Njegovi mladosti navkljub ga krasijo izjemne reference na različnih področjih dela visokošolskega učitelja. S svojim delom je lahko primeren vzor mlajšim kolegom na Univerzi na Primorskem.
IV. Prejemniki zlate plakete, ki jo Univerza na Primorskem podeljuje visokošolskim sodelavcem oziroma znanstvenim delavcem ali raziskovalnim sodelavcem za posebej velik doprinos k razvoju znanstvenega, umetniškega ali pedagoškega dela ter za prispevek h krepitvi ugleda in prepoznavnosti Univerze, so: • izr. prof. dr. Vida Medved Udovič na predlog UP PEF
Dr. Vida Medved Udovič je že od same ustanovitve Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem predstojnica Oddelka za razredni pouk. Bila je članica Senata Univerze na Primorskem in je članica senata fakultete. Z izkušnjami, ki jih je pridobila na svoji življenjski oziroma poklicni poti, zna kolegom svetovati, kako vzgajati nove generacije učiteljev in vzgojiteljev. Svoje znanstvene in strokovne poglede na didaktiko slovenskega jezika in književnosti je dr. Medved Udovič predstavila na mednarodnih in domačih znanstvenih srečanjih, v monografijah in projektih. Svoje delo posveča razvijanju zmožnosti poučevanja in sodobnim modelom učenja, s čimer bogati slovenski šolski prostor. • izr. prof. dr. Bojan Kuzma na predlog UP FAMNIT
Dr. Kuzma je eden tistih redkih univerzitetnih profesorjev, katerega delo je vsestransko ter sega na vsa tri področja dejavnosti, na katerih naj bi deloval sodoben univerzitetni profesor: raziskovanje, poučevanje in delo na univerzi oziroma širše. V poučevanje na Univerzi na Primorskem se je vključil že takoj na začetku, in sicer najprej kot visokošolski učitelj na Pedagoški fakulteti, kjer je tvorno sodeloval tako pri snovanju novih študijskih programov. Prav na omenjeni fakulteti so nastali programi vseh treh bolonjskih študijskih stopenj Matematike oziroma Matematičnih znanosti ter Računalništva in informatike, ki so odločilno vodili k ustanovitvi Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer je dr. Kuzma odigral vključno vlogo pri akreditaciji novih študijskih programov. Prav njemu gredo vse zasluge za tako uspešno delo Oddelka za matematiko in fakultete nasploh. S svojim delom pomembno prispeva k ugledu in mednarodni prepoznavnosti univerze ter bogati tukajšnje raziskovalno delo.
V. Prejemniki nagrad »Srečko Kosovel« za študente Univerze na Primorskem so: • Nastja Cepak na predlog UP FAMNIT za izjemne dosežke pri pripravi zaključne naloge
Zaključna naloga z naslovom Rubikova kocka diplomantke Nastje Cepek obravnava Rubikovo kocko z matematičnega stališča, z uporabo ne-trivialne teorije grup. Matematično so dokazane lastnosti Rubikove kocke, ki so uporabne pri njenem sestavljanju. Delo diplomantke presega zahteve dodiplomskega študija in prikazuje sposobnost kreativnega ter inovativnega načina razmišljanja in reševanja matematičnih problemov v kompleksnem kontekstu ter izbor primernih metod in orodij za reševanje le-teh. Nastja Cepak kaže dober potencial za samostojno konkurenčno znanstveno-raziskovalno delo na širšem področju matematičnih znanosti v nadaljevanju študija in po njem. • Andrej Šemrov na predlog UP FHŠ za izjemne dosežke pri pripravi magistrske naloge
Magistrsko delo, z naslovom Numizmatične najdbe iz Celja in Savinje v luči novih dognanj, Andreja Šemrova sodi na področje arheologije oziroma antične numizmatike in s svojimi rezultati prinaša novosti, ki bodo bistveno dopolnile poznavanje razvoja in zgodovine keltskega in rimskega denarništva na naših tleh in s tem tudi gospodarske in politične zgodovine področja jugovzhodnih Alp. Njegovo delo predstavlja izredno pomemben prispevek k raziskovanju denarnega obtoka različnih obdobij. • Miha Markelj na predlog UP FTŠ TURISTICE za izjemne dosežke pri pripravi magistrske naloge
Miha Markelj v svoji magistrski nalogi z naslovom »Vrednotenje turističnih resursov zgornjega dela Selške doline za izbrane turistične proizvode« inovativno obravnava aktualno tematiko vrednotenja turističnih resursov za izbrane proizvode trajnostnega turizma. Za raziskavo v okviru magistrske naloge je prejel tudi nagrado Karla Velikega, ki jo podeljuje Evropski parlament. • Mitja Kozjan na predlog UP FM za izjemne dosežke pri pripravi magistrske naloge
Naloga Mitje Kozjana prispeva k teoretično-znanstvenemu ter strokovno-aplikativnemu razvoju obravnavanega področja. Na osnovi njegovih izsledkov je managementu omogočeno pravilno odločanje glede spodbujanja določenih vrst znanj, ki posledično vplivajo na višjo vrednost blagovnih znamk. Izjemnost magistrske naloge se kaže tudi skozi publicistično odmevnost. Rezultate raziskovanja v okviru magistrske naloge je kandidat predstavil že na treh različnih domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah.
VI. Prejemnica priznanja Univerze na Primorskem za študente Univerze na Primorskem je: • Sara Conestabo na predlog UP PEF za izjemne, nadpovprečne dosežke na področju likovne umetnosti
Sara Conestabo je vsestransko nadarjena absolventka Pedagoške fakultete v Kopru. Poleg šole je bila vedno aktivna na področju glasbe gledališča in umetnosti, kjer dosega izjemne, nadpovprečne rezultate. Študentka je vse od svoje prve samostojne razstave leta 2009 zelo aktivna in prodorna na likovnem področju v Sloveniji in tujini, s čimer krepi ugled in prepoznavnost naše univerze.
Njeno novo razstavo z naslovom 'Umetniški vtisi potovanja' si boste lahko ogledali od 19. marca dalje v avli Armerije UP na Titovem trgu 4 v Kopru, z odprtjem ob 18. uri.
Slavnostno vzdušje so letos pričarali Rudi Bučar in pevci  Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem pod vodstvom dirigenta in skladatelja Ambroža Čopija.

Vsem nagrajencem znova iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov.

Podelitve v številkah
Univerza na Primorskem je od leta 2003 do danes podelila:
•    11 nazivov Častni doktor UP
•    5 nazive Častni senator UP
•    12 svečanih listin UP
•    18 zlatih plaket UP
•    6 zlatih plaket UP za fizične in pravne osebe
•    27 nagrad »Srečko Kosovel« za študente UP
•    8 priznanj UP za študente
•    9 nagrad Sklada za pedagoško odličnost
•    8 nagrad Sklada za znanstveno odličnost
Fotoutrinke Alena Ježovnika si lahko ogledate prek naslednje povezave: Ujeti utrinki 9. Slavnostne akademije UP.