Akad. prof. dr. Jean-Pierre Bourguignon gost UP

Akad. prof. dr. Jean-Pierre Bourguignon gost UP 

Univerzo na Primorskem je v petek, 16. 7. 2021, obiskal predsednik Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) akad. prof. dr. Jean-Pierre Bourguignon, ki se v Sloveniji mudi v okviru širšega dogodka, posvečenega znanosti in raziskovanju v sklopu slovenskega predsedovanja Svetu EU. Panelne razprave s prof. Bourguignonom o evropskem raziskovalnem prostoru v času pandemije so se udeležili, poleg vodstva UP, tudi predstavniki drugih slovenskih znanstveno-raziskovalnih ustanov, med njimi prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Mladen Franko, prorektor za izobraževanje na Univerzi v Novi Gorici, prof. dr. Roman Jerala, s Kemijskega inštituta, dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost na MIZŠ RS, dr. Andreja Umek Venturini, MIZŠ, ter predstavniki članic UP in raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE.

V pogovoru z gostom, ki ga je vodil prof. dr. Tomaž Pisanski, je uvodoma beseda tekla o pomenu odličnosti v znanosti in o različnih merilih ocenjevanja kakovosti znanstvenega raziskovanja, kjer se posamezna znanstvena področja ne smejo med sabo primerjati. Prof. Jean-Pierre Bourguignon je raziskovalce povabil, naj bodo ambiciozni in si upajo tvegati ter prijavljati in realizirati nove ideje. »Ne bodite tradicionalisti,« je poudaril.

V zvezi z aktualnimi izzivi na področju raziskovanja je ugledni gost izpostavil dejstvo, da je pandemija očitno zelo prizadela tudi znanstvenike, saj je bil za mnoge dostop do laboratorijev in opreme zelo omejen, delo na daljavo pa za vse veliko bolj zamudno. Kot drugo pomembno vprašanje pa je poudaril odnos med znanostjo in politiko. »Med pandemijo so politiki morali sprejemati številne odločitve na osnovi podatkov in informacij, ki so jih dobili ravno od znanstvenikov. V nekaterih primerih pa raziskovalci niso bili prepričani, kaj je prava rešitev, saj znanost lahko deluje samo na osnovi dejstev, ki pa v tem primeru niso bila znana.« Prof. Bourguignon je izpostavil tudi velik uspeh cepiva proti COVID-19, ki ga ni nihče pričakoval. »Cepivo je izjemen dosežek, ljudje pa so ta uspeh sprejeli kot nekaj normalnega in preprostega, saj pričakujejo, da se bodo rešitve pojavile čez noč, čeprav gre za večletno delo. Zato mora znanost nenehno razlagati, da gre za izjemen dosežek in da se od nje ne more pričakovati hitrih rešitev, ker je raziskovalno delo veliko bolj zapleteno.« Kot izziv za prihodnost je zato izpostavil ravno vzpostavitev učinkovitega odnosa med znanostjo in splošno javnostjo pa tudi med znanostjo in politiko, ki mora vključiti znanost v svoje odločitve. »Kar dela znanost uspešno, je uporaba dolgotrajnih znanstvenih metod. Ravno v času epidemije je bil to velik izziv, saj so ljudje potrebovali rešitev 'naslednji dan', kar seveda ni bilo možno. Javnosti je potrebno zato razložiti, da prava znanost zahteva čas, podatke, organizacijo. Brez vsega tega ni znanosti. V kriznih situacijah moraš biti kot znanstvenik še posebej potrpežljiv, saj ne moreš mimo strogih metod preverjanja in upoštevanja dejstev. Razložiti to javnosti pa ni enostavno, posebno v časih, ko je normalno biti nepotrpežljiv.«

Prof. Bourguignon se je dotaknil tudi vprašanja cepljenja proti COVID 19. »Mislim, da druge možnosti od cepljenja ni, ker nimamo še zdravila za ta virus. Znanstveniki bi morali biti zelo vključeni v kampanjo za cepljenje, saj je potrebno ljudem razložiti, da je cepljenje učinkovito zgolj, če je cepljeno zadostno število ljudi. Če se cepiš, zaščitiš sebe in tudi druge. Vsakdo je del rešitve.«

Po besedah rektorice UP prof. dr. Klavdije Kutnar je diskusija odprla veliko zanimivih in aktualnih tem. »Bistveno je, da smo se kot znanstvena skupnost zavezali k temu, da promoviramo znanost in inovacije v družbi. V okviru EU poteka trenutno konferenca o prihodnosti Evrope, kjer med prioritetnimi temami ni znanosti in inovacij. Znanstveniki moramo poskrbeti, da se bo Evropa zavedala, da je za njen nadaljnji razvoj ključnega pomena vlaganje v znanost in inovacije,« je poudarila dr. Kutnar. »Današnji dogodek smo sprejeli tudi kot podaljšanje 8. Evropskega kongresa matematike, ki je potekal junija v Portorožu, pretežno v virtualni obliki. Prof. Bourguignon je tedaj izvedel intervju, v katerem je predstavil svoj pogled na znanost in matematiko. Žal je potekalo srečanje v virtualni obliki, tokrat pa smo ga na UP ponovno uspeli gostiti v živo.« Ob obisku na Univerzi na Primorskem so imeli raziskovalci možnost osebne diskusije s prof. Jean-Pierre Bourguignonom. »Za nas je izredno pomembno, da kot univerza omogočimo našim študentom in mladim raziskovalcem, da se srečujejo s takimi eminancami,« je še izpostavila rektorica UP.