Delimo terapevtske zgodbe

Spontanost, domišljija in kreativnost niso le temelji igre ter zgodb, temveč so tudi osnovna sestavina našega življenja. Zgodbe s terapevtskim učinki so stare, kot je staro človeštvo. O njihovi uspešni rabi nekoč in danes poroča otroška ter mladinska psihologinja Gerlinde Ortner (2004, 2015), ki izpostavlja pomen nastajanja novih terapevtskih zgod, osredinjenih na premagovanje konkretnih družbenih težav.

Prav to je bilo vodilo visokošolskih učiteljev in sodelavcev na UP PEF v času pandemije Covid-19. Študentom 4. letnika univerzitetnega študijskega programa Razredni pouk (UP PEF) ter magistrskega študijskega programa Italijanistika in Slovenistika (UP FHŠ) so v okviru predmetov Razredništvo in Vodenje razreda ponudili možnost sodelovanja pri pisanju terapevtskih zgodb, ki bi jih kot bodoči razredniki lahko uporabili pri svojih urah. Pred pisanjem so bili študentje seznanjeni s pomenom in strukturo ustvarjanja tovrstnih zgodb z uporabo metafor. Povabilu se je odzvalo šest študentk.

Vabljeni k branju njihovih zgodb in k uporabi teh pri sedanjem delu - v času, ko se otroci ponovno vračajo v vrtce in šole. Veseli bomo vaših odzivov, sugestij in predlogov, predvsem pa zapisov o tem, kako so otroci zgodbe sprejeli.

Mentorice:

• prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec (Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta)
• izr. prof. dr. Aleksandra Šindić Radić (Univerza v Banja Luki, Filozofska fakulteta)
• doc. dr. Barbara Baloh (Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta)

Zgodbe in avtorice:

• Tjaša Kelc: Mali medo pomaga
• Teja Mlinarić: O kraljici Zemlji in čarovnici Koroni
• Vesna Bajc: Zala in Anže, prava Korona junaka
• Špela Lipanje: Zgodba o palčkih
• Silvija Strle: Zlobni virus na igrišču

Zapisala: Andreja Perčič Sopič

Fotografija: www.freepik.com