Naslov projekta: Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečje Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera
Akronim: ReNature
Koordinator: Javni zavod park Škocjanske jame, Slovenija
Partnerske institucije:
- Univerza na Primorskem, Slovenija
- Občina Pivka, Slovenija
- Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Slovenija
- Norwegian Institute for Nature Research, Norveška
Sodelujoča članica na UP: Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Slovenija
Vodja projekta na UP: dr. Lužnik Martina
Financer projekta: Finančni mehanizem EGP 2014 -2021 in pripadajoča sloveska udeležba
Trajanje projekta: 1. 5. 2022 – 30. 4. 2024
Vrednost projekta: 1.196.385 €
Opis projekta:
Projekt naslavlja obnovo mokrišč in traviščnih ekosistemov, pomembnih za Natura 2000 vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečju reke Reke (MAB KPR) ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera (KP PPJ). MAB KPR obsega edinstven splet ekosistemov z veliko geološko in biotsko pestrostjo ter bogato dediščino. Površine med Natura 2000 in drugimi območji ohranjanja narave so izjemnega pomena s stališča zagotavljanja celovitosti ter povezanosti omrežja Natura 2000. Območja varstva narave in ohranjanje biotske raznovrstnosti imajo odločilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Zdravi in odporni ekosistemi imajo večjo sposobnost za omilitev podnebnih sprememb. Mokrišča so najučinkovitejši zbiralniki ogljika. Dejavno skladiščenje, vezava CO2 v tleh in biomasi ter zmanjševanje emisij je značilno tudi za travnike. Podnebne spremembe so v zadnjih 10 letih postale največja grožnja območjem naravne dediščine in ne prizanašajo niti ekosistemom v MAB KPR in KP PPJ. Manj padavin, višje temperature in večje izhlapevanje vodijo v večjo sušno in požarno ogroženost travnikov in mokrišč. Izredni dogodki, kot so nevihte, povzročajo vlivne kanale, erozijo ter poškodbe ruše in podlage. Podnebne spremembe zaostrujejo še druge pritiske, kot so invazivne vrste, zaraščanje in propadanje zaradi neupravljanja. Suha kraška travišča sodijo med vrstno najpestrejše habitatne tipe v Sloveniji. Travniški sadovnjaki so ključni za ptice kulturne krajine in netopirje. Mokrišča in drugi mali vodni zbiralniki so v preteklosti služili za vodooskrbo, danes pa imajo naravovarstveno vlogo. Ti vodni biotopi namreč v projektnem območju tvorijo mrežo habitatov na vodo vezanih Natura 2000 vrst, ki jih v drugače suhi kraški krajini ne bi našli. Izginjanje teh ekosistemov pomeni izginjanje habitata in upad populacij Natura 2000 vrst in habitatnih tipov (npr. veliki pupek, hribski urh, travniški postavnež itd.). Splošni cilj projekta je zato izboljšano upravljanje mokrišč in traviščnih ekosistemov v MAB KPR in KP PPJ, ki so pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb.
Projekt Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečje Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP v višini 1.196.385 €. Namen projekta je izboljšano upravljanje in obnova mokrišč in traviščnih ekosistemov, ki so pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb v Biosfernem območju Kras in porečje Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera.
Sodelujemo skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo