ESS - Študentski projekti PKP in ŠIPK

Naslov projekta: Rimska kulinarika kot novi turistični produkt
Akronim: TRIKLINIJ

Nosilka projekta: UP Fakulteta za humanistične študije
Vodja projekta na UP: dr. Irena Lazar
Partner iz gospodarstva: Turistično združenje Izola

Sodelujoči študenti:

Opis projekta:
Namen projekta je bil razviti dejavnosti, ki bi v izolski občini bolj intenzivno povezale kulturno, natančneje arheološko dediščino in turistično ponudbo. Komercialne turistične dejavnosti v poletni sezoni pogosto zasenčijo številne potencialno atraktivne elemente dediščine, kar prispeva k neustreznemu vrednotenju in varovanju dediščine. V projektu smo to težavo vzeli kot izziv, in to na primeru Arheološkega parka Simonov zaliv, ki hrani dragocen državni spomenik antične rimske obmorske vile. Izziv nam je predstavljalo povezovanje razvoja izolskega turizma, ki se intenzivno usmerja v kulinariko, ter možnosti, ki jih ponuja arheološki park. Razvili smo, za ta prosto, inovativen turistični produkt rimske kulinarike. Na ta način se spodbuja ozaveščanje o pomenu dediščine, njenega ohranjanja in promocije, ki ima lahko trajne pozitivne učinke na lokalno ekonomijo in družbo.
Zasnovali inovativni turistični produkt, to je pokušanje rimske kulinarike na sami lokaciji antične rimske vile. Na ta način se promovira vedenje in zavest o pomenu dediščine, hkrati pa izjemno bogati turistična izkušnja. Istočasno pa je bil cilj, da se študenti humanističnih disciplin srečajo in sodelujejo s študenti in stroko, ki skrbi za razvoj turizma, ter da se iz skupnega dela oplajajo. Slednje je temeljni kamen za bolj trajnostno in medresorsko zasnovan razvoj v občini. Študentje so tako aktivno sodelovali pri upravljanju in prezentaciji dediščine v Arheološkem parku Simonov zaliv, obenem pa se preko izkušenj delovnega mentorja seznanjali s trendi razvoja turizma v občini. Poglavitni vsebinski del končnega rezultata – to je turističnega produkta izkušnje rimske kulinarike – pa so oblikovali študenti sami na podlagi izčrpnega študija literature in historičnih virov.
Konkretni rezultati objekti so obsegali na prvem mestu oblikovanje treh variant kulinarične ponudbe v arheološkem parku (Economy; Standard; Premium) ter izvedba dveh kulinaričnih dogodkov pokušine rimskih jedi. Ob tem so na lastno pobudo oblikovali tudi dve zeliščni gredi z rimski zelišči, da so tako lažje predstavili rimske okuse obiskovalcem arheološkega parka. Rezultat projekta bo bistveno prispeval k uresničevanju nove strategije razvoja turizma v Občini Izola, ki se ciljno usmerja v kulinariko in promocijo kulturne dediščine. Oblikovani produkt bo, pod okriljem Turističnega združenja, v naslednjem letu postopoma zaživel v redni turistični ponudbi Izole, posebej v sklopu ponudbe petzvezdičnih doživetij. Na ta način mesto krepi gospodarski razvoj, istočasno pa se skozi neposreden stik s kulturno dediščino bistveno krepi zavest o njenem pomenu.

Naslov projekta: Dostopnost kulturne dediščine in urejanje javnega prostora
Akronim: GRADIMO POTI DO DEDIŠČINE

Nosilka projekta: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
Vodja projekta na UP: dr. Neža Čebron Lipovec
Partner: Kulturno društvo ProstoRož

Študenti – partnerji v projektu:

Opis projekta:
Dostopnost kulturne dediščine je osrednja tema sodobne interpretacije in prezentacije dediščine. S projektom »Gradimo poti do dediščine« se spopadamo z izzivom tako fizične, in z njo vizualne dostopnosti parka, hkrati pa z dostopom do informacij. V ta namen smo si zadali dva cilja. Prvi cilj je oblikovati predloge za večjo vizualno prepoznavnost parka z nadgradnjo njegove zunanje podobe. Drugi cilj pa je oblikovati naravoslovno in kulturnozgodovinsko učno pot, ki bo staro mestno jedro Izole povezala z območjem Simonovega zaliva in tako vzpostavila miselno vez med obema deloma mesta. Za zbiranje vsebin in idej za povezovanje mesta z lokacijo parka bomo organizirali srečanja z lokalnim prebivalstvom in jih tako spodbudili k bolj aktivnemu stik z dediščino. Ob poti bodo obiskovalci spoznavali tako značilnosti zgodovinske dediščine Izole kot tudi njene naravne vrednote, ki so jih prepoznali že Rimljani. Cilj oziroma izhodišče poti je arheološki park, kjer se bodo poleg izobraževalnih dejavnosti odvijali tudi številni kulturni dogodki, namenjeni lokalnemu prebivalstvu in vsakršnim radovednim obiskovalcem. Konceptualno projekt nadgrajuje projekt AS – Arheologija za vse in takrat zastavljene tematske poti. Konkretno predlogo za projekt pa predstavljajo analize prostora, ki so nastale v okviru ŠIPK projekta »Moja kocka v mozaiku« leta 2019.

Naslov projekta: Učinkovitost preventivnih aktivnosti pri osebah s kognitivnim upadom in demenco
Akronim: UPAD

Nosilka projekta: Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
Vodja projekta na UP: dr. Vlasta Zabukovec
Partner iz gospodarstva:
- Gen Studio, Damjana Pangerčič s.p.
- Zavod Preventiva Demenca, Pongrce

Študenti – partnerji v projektu:

Opis projekta:
Vsako opravilo, ki ga oseba v starosti še zmore narediti, ohranja njen občutek kompetentnosti in  zadovoljstva, zato je načrtovana pomoč osebam s kognitivnim upadom (KU) in demenco še toliko bolj pomembna. Ker velikokrat ljudje povezujemo demenco le s spominskimi težavami, večinoma spodbujamo le nekatere aktivnosti, kot so npr. reševanje križank, igra spomin itn. Poleg ohranjanja kognitivnih sposobnosti je pomembno krepiti tudi motoriko, senzomotoriko in senzorne zaznave ter spodbujati govorne veščine.

Za krepitev omenjenih sposobnosti je na tržišču veliko različnih predvsem otroških iger, ki so vsebinsko in oblikovno manj primerne za starejše. V okviru projekta zato načrtujemo implementiranje kognitivnih iger, preverjanje njihove učinkovitosti in oblikovanje smernic za njihovo izboljšanje.  S kognitivnimi igrami se želimo usmeriti na potrebe oseb s KU in demenco tako, da so prilagojene aktualnim zmožnostim. To so aktivnosti, ki aktivirajo pri demenci najdlje ohranjene dolgotrajne spomine, krepijo vidno prostorske zaznave, ohranjajo logično sklepanje in spodbujajo komunikacijo. Kognitivne igre so po velikosti prilagojene okrnjeni fini motoriki starejših, vsebinsko pa vključujejo realistične, znane motive na fotografijah, ki omogočajo hitrejši priklic informacij iz dolgotrajnega spomina.

Z nevropsihološkimi merjenji pred in po intervenciji bomo preverjali kognitivne, motorične in senzorne zmožnosti ter psihosocialno funkcioniranje, ter spremljali učinkovitost intervencije na posameznikove zmožnosti, vedenje in razpoloženje. S tako prilagojenimi kognitivnimi igrami želimo vplivati na kognitivno in psihosocialno funkcioniranje in starejšim osebam z blagimi KU omogočiti kakovostno in neodvisno življenje. Hkrati bomo študentom omogočili aktivno vključevanje v prakso, saj bodo sodelovali pri merjenjih in pripravi ter izvedbi delavnic. Sodelovanje študentov različnih strok bo omogočilo medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj ter nadgradnjo specifičnih veščin.

Naslov projekta: Moja kocka v mozaiku
Akronim: MOJ-KA

Nosilka projekta: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
Vodja projekta na UP: dr. Neža Čebron Lipovec
Partner: ABAKKUM- Zavod za krajino, kulturo in umetnost, Piran

Študenti – partnerji v projektu:

Opis projekta:
V projektu smo se ukvarjali s problem nezadostne ozaveščenosti predvsem lokalne javnosti o pomenu varovanja prezentirane arheološke dediščine ter šibko zanimanje zanjo. Problem je povezan s pomanjkljivo vključenostjo lokalne skupnosti v vrednotenje arheološke dediščine, kar je izrazito pri izolskem spomeniku rimske vile, predstavljene v Arheološkem parku Simonov zaliv (upravlja Univerza na Primorskem). Če lokalna skupnost prepozna ostaline kot del svoje zgodovine in identitete, se ta odnos lahko spremeni, participacija in sodelovanje pa postaneta podlaga trajnostni razvoj. Slednji je nujen tako za dolgoročno varovanje dediščine kot iz družbenoekonomskih potreb okolja. Kot inštitucije, ki skrbimo za raziskovanje in prezentacijo dediščine, smo torej skupaj s strokovnim partnerjem želeli poiskati tiste vezi, preko katerih bi se ta tesnejši odnos vzpostavil in bi (predvsem arheološka) dediščina bila bolje cenjena, delo skrbnikov pa bolj prepoznavno. Te smo se lotili tako, da smo javnosti omogočili “arheološko odkrivanje” rimske dediščine in parka na inovativen način.
V projektu smo povezali stroko in prakso (mentorji) ter študente s področij arheologije, konservatorstva-restavratorstva ter upravljanja kulturne dediščine. Projekt sam je rasel iz predhodnega projekta (2018) »Kocka ob kocki – mozaik«, temeljil pa je na delovanju Arheološkega parka Simonov zaliv v Izoli in njegovi rimski vili z dragocenimi mozaiki. Tovrstna dediščina zahteva redna vzdrževalna dela na najdišču, monitoring mozaikov in konservatorske posege, hkrati pa tudi redno delo z obiskovalci in promocijo kulturne dediščine. En ključni sklop dejavnosti je tako obsegal restavratorsko-konservatorska dela, drugi pa prezentacijo in promocijo dediščine preko delavnic in dela z obiskovalci. Dejavnosti so potekale v več fazah. Uvodni meseci (pred odprtjem parka) so bili namenjeni kabinetnemu delu, pridobivanju ustreznih znanj preko literature in predavanj (za arheološke, konservatorsko-restavratorske, komunikacijske in turistične vsebine), na osnovi česar smo pripravili načrt za delo na terenu. Cilj je bil, da poleg konkretnega praktičnega arheološkega in konservatorskega dela na arheološkem najdišču skupaj oblikujejo tudi aktivnosti za inovativno prezentacijo arheološkega parka in se v teh povežejo z lokalnim okoljem. Drugi sklop dejavnosti se je odvijal na terenu, kjer so študenti pod nadzorom in vodstvom mentorjev sami izvajali priprave in organizacijo za terensko delo, pod nadzorom mentorjev izvajali arheološko in konservatorsko-restavratorsko delo, ter ob tem razvijali inovativne pristope interpretacije dediščine. Rezultati so bili nad pričakovanji, saj so študentje izvedli niz delavnic: nekatere so bile oblikovane že v prejšnjih projektih, nekatere pa so zasnovali povsem na novo (»rimske igre«, »kaligrafija«, »restavratorska delavnica« itd.). Prav »restavratorska delavnica je bila posebno dobro sprejeta. Poleg delavnic pa so študenti poskusili pritegniti javnost tudi z večernimi dogodki, tako so organizirali dva večera poezija, ki sta prav tako bila nad pričakovanji. Pomemben del vključevanja parka in njegove dediščine v njegovo okolje pa je predstavljala analiza vizualne in fizične dostopnosti parka, ki so jo študenti izvedli s strokovno mentorico, in na osnovi teh analiz pripravili elaborat. Ta bo lahko služil občini kot izhodišče za ukrepe v prihodnosti. Študenti so se tako na konkretnem primeru urili v lastnih strokah, hkrati pa so se seznanili ali okrepili znanje iz drugih strok. Hkrati so pridobili konkretne izkušnje v realnem delovnem okolju in bodo lahko razvijali nove vsebine, usmerjene v trajnostni in vzdržni razvoj varovanja dediščine, na osnovi lastnih izkušenj tudi drugod.

Naslov projekta: Slovenski humanisti v šolskih kurikulih- digitalizacija starejše slovenske literarne dediščine
Akronim: SloHumŠol

Nosilka projekta: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
Vodja projekta na UP: dr. Gregor Pobežin
Partner iz gospodarstva: LIBELLUS Matej Hriberšek, s.p.

Študenti – partnerji v projektu:

Opis projekta:

Projekt »Slovenski humanisti v šolskih kurikulih - digitalizacija starejše slovenske literarne  dediščine«, naslavlja problem nedostopnosti starejših tiskov (in rokopisov) tistega dela slovstva, ki ga imenujemo »starejše (slovensko) slovstvo«. Ker gre za slovstvo v (pretežno) latinskem jeziku, je premalo nacionalno ponotranjeno. Rešitev, kakor smo že ugotavljali, ni v ponatisih, pač pa v spletnih repozitorijih, ki jih je mogoče poljubno znanstveno obdelovati, predvsem pa le-ti približajo vsebine širokemu krogu različnih javnosti. Na slovenskem je edini tak projekt, ki pa je omejen izključno na slovstvo v slovenskem jeziku, spletni portal eZ-Mono, ki ga izvaja ZRC SAZU.
V slovenskem prostoru starejši tiski praviloma ostajajo v nedigitalizirni in nedostopni obliki, ki kliče po sistematičnem projektu digitalizacije in nadaljnje obdelave znotraj trenutno ene najbolj propulzivnih znanstvenih disciplin, tj. digitalne humanistike. Tehnologija je že ponudila odgovor na večino dilem, kako se tega podviga lotiti (v tem pogledu je zlasti pomemben metajezik TEI), delo pa je treba še dejansko, tj. »peš« opraviti.

Naslov projekta: Branje za opismenjevanje - humanizem na slovenskem in (l)itarariji po slovenskih krajih
Akronim: BOHSIS

Nosilka projekta: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

Vodja projekta na UP: dr. Jadranka Cergol
Partner: Društvo za antične in humanistične študije Slovenije

Študenti – partnerji v projektu:

Opis projekta:
Projektna ideja izhaja iz spoznanja, da bralna kultura med mlajšo populacijo sicer ni slaba, vendar bi lahko bila boljša, predvsem pa je pomembno opaženo dejstvo, da je bralna pozornost mlajše populacije praviloma usmerjena na žanrsko literaturo. Kakor v svojih opažanjih ugotavlja tudi stroka, žanrska literatura sama po sebi ni problem, ker ustvarja podlago za branje visoke literature, vendar pa osredotočenost na žanrsko literaturo pomaga zabrisovati zavest o literarni dediščini določenega prostora. Zanimiv je tudi podatek, da produkcija naslovov od leta 2009 upada (l. 2009 340 naslovov na 100.000 prebivalcev, l. 2015 pa 262 na 100.000; vir: SURS), opazno tudi pri leposlovju (l. 2011 še 96 naslovov na 100.000 preb., l. 2015 pa samo še 81). Vse to kaže na (potencialno zaskrbljujoč) trend upadanja bralne kulture.

Predlagani projekt namerava načeti prav ta problem, tj. upadanje bralne kulture in zapostavljenost lokalne literarne dediščine, se pravi literarne dediščine, vezane na točno določen prostor in njegove različne časovne oziroma kulturne plasti. Pomembna izhodiščna ideja projekta je, da v vsakem prostoru pod moderno oziroma sodobno kulturno plastjo tiči še cel prerez predmodernih, zgodnejših kulturnih plasti, ki tako tvorijo palimpsest idej, palimpsest kultur - in palimpsest literatur; čeprav določene kulturne plasti, katerih del je tudi literatura prostora v določenem času, niso več očitne in zaradi tega morda celo tonejo v pozabo, to ne pomeni, da te specifične dediščine ni več tam. Predlagani projekt bo ponudil rešitev vrzeli, ki zijajo v poznavanju literarne dediščine določenih prostorov.

Tretje izhodišče projekta je spoznanje, da je trenutno najhitreje razvijajoča se turistična panoga dediščinski turizem; projekt bo deloval tudi v smeri inovativnosti znotraj te turistične panoge.

Zgoraj nakazan problem najlaže opišemo s konkretnim primerom, ki ga bomo med drugim reševali v okviru predlaganega projekta, in sicer: dnevni sprehod po ulicah Kopra povprečnega meščana ali naključnega obiskovalca popelje mdr. po t.i. Santorijevi ulici, imenovani po Santoriu Santoriu (1561-1636), koprskem humanistu, zdravniku, ki je avtor ene najpomembnejših znanstvenih medicinskih razprav njegovega časa, v kateri je tematiziral celo pomembna spoznanja arabskih zdravnikov. Malokdo pa o tem pomembnem piscu ve kaj otipljivega, kaj šele, da bi kdaj imel priložnost prebrati eno samo vrstico iz njegovega dela, ki je sicer res znanstvene narave, a je - kakor je to bilo pri humanističnih piscih malodane pravilo - napisano v skladu z zahtevami visoke literature.

Drugi del projektnih ambicij je implementacija oživljanja literarne dediščine v turističnem kontekstu. Njegova inovativnost je v pripravi literarnih itinerarijev - litinerarijev - ne samo za predšolsko in šolsko mladino, pač pa tudi za druge populacije, denimo turistične obiskovalce ipd.

Rezultat trimesečnega projekta je zemljevid Kopra z nekaterimi literarnimi točkami, ki bralca popeljejo po zgodovini in literarni dediščini mestnega jedra.

Naslov projekta: Arheološki Park in njegova (ne)turistična ponudba
Akronim: TurArhPark

Nosilka projekta: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

Vodja projekta na UP: dr. Irena Lazar
Partner iz gospodarstva: Poslovno svetovanje Euro Nobile, Nevija Božič s.p

Opis projekta:
Projekt se nanaša na zgoraj opisani zaznani problem, ki je obenem tržna niša, ki jo muzeji in arheološki parki že izkoriščajo, in sicer, da skušajo kulturno dediščino približati čim mlajši populaciji, po možnosti že v predšolski fazi, ko otroci vsrkajo in posledično ponotranjijo specifične vsebine, s čimer do njih razvijejo tesnejši in bolj organski odnos. Obenem projektni predlog izhaja iz spoznanja, da so gibalne sposobnosti mlajših generacij primerljivo slabše od njihovih vrstnikov v prejšnjih  obdobjih. Projektna skupina bo tako skozi trajanje projekta sestavila poseben program gibalnih uric, imenovan "Gibalne urice v arheoloških parkih", ki bo vseboval bistvene vsebine, utemeljene na spoznanjih tako dediščinske kot tudi kineziološke stroke. Otroci, ki se bodo vključili v program, bodo deležni gibalne in "kulturne" vzgoje, kar bo pomagalo oblikovati tako njihovo fizično pripravljenost kot tudi zavest o pomenu snovne in nesnovne kulturne dediščine v vseh njenih pojavnih oblikah.

Učinki projektnega "izdelka" bodo imeli merljive učinke, katerih pomen pa bo na dolgi rok tako rekoč neizmeren: populacija šolske mladine, ki bo na nevsiljiv, organski način (skozi "igro") ponotranjila spoznanja o vrednosti in pomenu kulturne dediščine.

Naslov projekta: Poti v zgodovino: antične delavnice za otroke brez počitnic
Akronim: POTANT

Nosilka projekta: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

Vodja projekta na UP: dr. Irena Lazar

Partner: Društvo za antične in humanistične študije Slovenije

Opis projekta:
Projekt je bil zasnovan z mislijo na otroke in mladostnike iz finančno prikrajšanjih oz. gmotno ogroženih družin, ki se zaradi gmotnega položaja ne morejo udeležiti poletni počitnic, še posebej pa za skupine otrok in posameznikov s posebnimi potrebami. Projekt je obenem utemeljen na spoznanju, da se določene vsebine iz pouka zgodovine izmikajo pozornosti: zavest o antični dediščini slovenskega prostora je tako med šolsko (in posledično celotno) populacijo vse šibkejša.
Projekt je tako temeljil na združevanju vsebin, ki delujejo na komplementaren način in katerih skupni učinek je vključevanje različnih ranljivih skupin otrok v posredovanje in predstavljanje izbranih kulturno-zgodovinskih vsebin (področje antike in antične zgodovine in kulturne dediščine širše). Vključevanje je potekalo v različnih okoljih, v naravi: - npr. v arheološkem parku, na zabaven način. Prijavitelj je že vnaprej pripravil in sestavil določene vsebine, ki temeljijo na rezultatih preteklega dela v okviru projektov npr. AS. Arheologija za vse.