ENG
 

Koper, 22. marec 2019 - Včeraj zvečer je v dvorani sv. Frančišča v Kopru 16 nagrajencev prejelo nagrade, priznanja in zahvale za odlične dosežke v preteklem letu. Rektor prof. dr. Dragan Marušič je najvišje priznanje - naziv častnega doktorja Univerze na Primorskem - podelil pesniku, filozofu, esejistu in likovnemu kritiku Andreju Medvedu. Podeljene so bile še: nagrade za pedagoško in znanstveno odličnost, ki so jih prejeli doc. dr. Miha Lesjak, doc. dr. Aksinja Kermauner, doc. dr. Ademir Hujdurović in prof. dr. Maja Meško. Zlato plaketo je dobil izr. prof. dr. Darjo Felda, svečana listina je šla v roke doc. dr. Michaela Davida Burnarda, priznanja "Srečka Kosovela" za študente so prejeli: dr. Nastja Cotič, dr. Josip Višnjić, Maja Jerman, mag. in Polona Rustja. Študent UP FM Matej Kekič pa je dobil priznanje za izjemne dosežke na področju obštudijskih dejavnosti. Letos so bili za svoje uspešno delo v letu 2018 pohvaljeni strokovni zaposleni: Tatjana Mikelić Goja, Sanjin Pobega, Saša Planinc in Rajko Gržinič. 

Slovesnosti so se udeležili številni vabljeni gostje, med njimi rektor prof. dr. Igor Papič in prorektor Univerze v Ljubljani, prorektorica Univerze v Mariboru, prorektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Mladen Franko, rektor Univerze iz Sarajeva prof. dr. Rifat Škrijelj, prorektorica Univerze v Trstu prof. dr. Donata Vianelli, prorektorica Univerze v Puli prof. dr. Nevenka Tatković, prorektor Univerze Banja Luka prof. dr. Luka Kecman, kakor tudi prorektorji Univerze na Primorskem: izr. prof. dr. Sonja Rutar, prof. dr. Štefko Miklavič, izr. prof. dr. Boris Kavur, prof. dr. Rok Strašek; ter dekani in prodekanja fakultet UP in dekanja pridružene članice: prof. dr. Irena Lazar, izr. prof. dr. Igor Rižnar, prof. dr. Klavdija Kutnar, prof. dr. Mara Cotič, izr. prof. dr. Janez Mekinc, doc. dr. Zala Pražnikar Jenko in prof. Nada Rožmanec Matičič. 

Vabilu so se odzvali tudi župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, župan piranske občine Đenio Zadkovič, podžupan Občine Izola Vlado Marič, direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal, škof monsinjor dr. Jurij Bizjak, predsednica Študentskega sveta UP Nika Stegovec, predsednik ŠOUP Jure Ciglar, predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, zaslužna profesorja, častni senator, člani Senata UP in Upravnega odbora UP ter številni drugi gostje. 

Gostitelj dogodka, rektor prof. dr. Dragan Marušič, je v svojem nagovoru z naslovom "Zdaj je čas preizkušnje bumeranga, vrženega v noč odrešitve" sprva predstavil pogoje za uspešno delovanje katerekoli skupnosti, ki so, tako Marušič, kultura neke skupnosti, zadostno število "ljudi z roba", posameznikov, ki v iskanju inovativnih rešitev zmorejo iti preko, ter vodstvo, ki na osnovi vrednostnega sistema določi skupne cilje in startegijo za njihovo dosego. Poudaril je, da v naši družbi pustoši "kultura žrtveništva", ki se neusmiljeno širi in lomi ter zamenjuje izvorno starejši kulturi časti in dostojanstva. Ta kultura je znanilec "kulture otopelosti", ko toleranca do žalitev postane tako zelo visoka, da se konflikti sploh ne jemljejo več kot taki in se zatorej sploh ne rešujejo. "Kultura otopelosti bo zabila zadnji žebelj v krsto zahodne civilizacije, kot jo poznamo. Nismo sicer še tam, delamo pa prav vse, da do tja še ob času pridemo," je še dodal rektor, ki je v govoru omenil tudi vpliv družbenih sprememb na področje izobraževanja in zmožnost prilagoditve med izginjajočo kulturo dostojanstva in vzhajajočo kulturo žrtveništva s platformo, ki morda lahko prepreči zdrs v kulturo otopelosti. Celoten nagovor si lahko preberete v objavljeni priloženi knjižici nagrajencev. 

Letošnja slavnostna govornica, slovenska klimatologinja, pionirka pri raziskovanju vpliva podnebnih sprememb in častna doktorica Univerze na Primorskem, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, je v nagovoru, ki ga je poimenovala "Cena antropocena" ponovno izpostavila omejenost naravnih virov na Zemlji. Zadnjih osem generacij človeštva je na tem planetu ustvarilo novo dobo, ki jo je nobelovec Krutzen poimenoval "antropocen", s pomočjo antibiotikov, mineralnih gnojil, motorja z notranjim izgorevanjem, rabo fosilnih goriv, z sproženo globalizacijo gospodarstva in zagrizenim potrošništvom. S tem se nevarno približujemo, tako Kajfež Bogatajeva, zgornjim mejam nosilnosti planeta. Nekatere kritične meje so že presežene, na primer pri podnebnih spremembah, biotski raznovrstnosti in kroženju dušika. Čas, ki prihaja, bo drugačen. Zato bo potrebno prvič v zgodovini človeške vrste iskati rešitve v okviru omejitev, zmogljivosti bogatega, a končnega planeta. To bomo dosegli le, če nam bo uspelo najprej korenito spremeniti vodilne inštitucije ter prevladujoče prakse, tehnologije, politiko in našo življenjsko miselnost.

Dr. Kajfež Bogataj ponuja rešitve: "Vsak izmed nas ima številne možnosti, kako zmanjšati svoj vpliv na okolje. Lahko se odločimo za male korake, še bolje, da poskušamo narediti velike. Znižajmo, zmanjšajmo, ugašajmo, reciklirajmo, jejmo s premislekom. Predvsem pa se aktivno zavzemajmo za sistemske spremembe v povezavi z odnosom družbe, politike ali gospodarstva do okolja. Stvari se prepočasi ali sploh ne spreminjajo, če molčimo in zgolj opazujemo, kako gredo v napačno smer. Trajnostni in zeleni aktivizem se razvija v novih oblikah, predvsem s pomočjo spletnih in drugih modernih omrežij. Med mladimi je že ogromno tistih, ki z novim znanjem in idejami aktivno in uspešno delujejo v razvejani civilni sferi, v nevladnih okoljskih in drugih organizacijah, v mestih in vaseh. Ko dosežejo zadostno številčnost, bodo zaščitili javno dobro in zahtevali spremembe v dobro vseh nas."

Nanizala je še tri smeri povezav med univerzami in okoljskimi problemi: poglabljanje znanja, primeri dobrih praks in ustvarjanje novih družbenih vrednost, pri čemer je poudarila, da mora Univerza tudi vzgajati, ne le učiti. Nagovor je zaključila s željo; "Svet je dragocen, vreden ohranitve in vreden življenja, zato delajmo, da tak tudi ostane: krepimo skupnost, prihodnost, svobodo, skrb za ljudi in njihove dejanske težave. In zavzemimo se za tiste, ki tega še ne zmorejo – za otroke, in za tiste, ki tega ne zmorejo več – za bolne in starejše." Celoten nagovor si lahko preberete v objavljeni priloženi knjižici nagrajencev. 

Prisotne je nagovorila tudi predsednica Študentskega sveta UP Nika Stegovec, ki je je izpostavila, da v študentskem organiziranju ne sme biti prostora za osebne interese z namenom ustvarjanja privilegijev, pri čemer morajo biti vrata študentskega gibanja široko odprta vsem, ki bi z aktivno participacijo želeli sodelovati in zastopati skupne interese študentov ob upoštevanju vrednot, ki opredeljujejo, tako Stegovčeva, našo Univerzo: kakovost, avtonomijo, svobodo, pripadnost in odprtost. Celoten nagovor si lahko preberete v objavljeni priloženi knjižici nagrajencev. 

Na odru so nastopili: Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem s himno "Obstati ne smeš", ki jo je ob zaključku zapel tudi njen avtor, kantavtor Drago Mislej - Mef, ter Rudi Bučar in tubist Goran Krmac. Niti večera je spretno povezovala voditeljica Katja Pišot Maljevac. 

Nagrajence, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje veliko uspehov!

Fotografije: Alen Ježovnik