ENG
 

Koper, 8. maj 2017 – Na današnji sedmi seji so člani Rektorske konference gostili ugledna ustavna pravnika, prof. dr. Boštjana M. Zupančiča in prof. dr. Cirila Ribičiča, ki sta prisotnim predstavila vprašanje avtonomije univerze in predloge za nadaljnje korake pri ureditvi slednjega. Ustava Republike Slovenije namreč v svojem 58. in 59. členu nedvoumno določa pojem avtonomije univerze, ki pa se ne sklada z izvajanjem veljavne zakonodaje.

Predsednik Rektorske konference Republike Slovenije, prof. dr. Dragan Marušič, je povedal: »Na seji smo v zvezi z avtonomijo univerze sprejeli sklep, da bo RKRS vprašanje avtonomnosti univerze podala v ustavno presojo, obenem pa bo podala predlog zakonodajne ureditve za univerze – sprejetje Zakona o univerzi. Po raziskavi, ki jo je opravilo Evropsko združenje univerz (EUA), je Slovenija med zadnjimi v evropskem visokošolskem prostoru glede izvajanja avtonomije, kjer je njena stopnja navkljub deklariranim ustavnim določilom med najnižjimi.« Marušič je še izpostavil, da sedanji visokošolski zakon kljub noveliranju še nadalje neustrezno definira status univerze, saj jo obravnava kot javni (državni) zavod ter njeno dejavnost zakonsko umešča skupaj z dejavnostjo drugih (samostojnih) visokošolskih zavodov, ki se od univerze precej razlikujejo. Zato bo, tako Marušič, RK RS na resorno ministrstvo poslala mnenje, da se sprejme samostojni zakon o univerzi.

Glede uredbe o financiranju univerzitetne študijske dejavnosti in vprašanja definicije javne službe, o čemer se razpravlja že od leta 2011, je RKRS pripravila predlog, ki bo v naslednjih dneh poslan na MIZŠ. V predlogu se opozarja na to, da v obstoječi uredbi o financiranju ni upoštevano nadaljevanje negativnega demografskega trenda (nekje do leta 2020) v Sloveniji ter predlaga vstopne pogoje za univerze v nov sistem financiranja. RKRS predlaga, da se večji del sredstev nameni financiranju variabilnega dela, ki pokriva znanstveno-raziskovalno dejavnost.

Prof. dr. Boštjan M. Zupančič je predstavil zgodovinski kontekst sprejemanja zakonodaje s področja visokega šolstva. Pri tem je opozoril na neskladje ustavne in zakonodajne ureditve: »Ko se je sprejemalo krovni zakon o zavodih, se ni upoštevalo dejstva, da je univerza javna neprofitna organizacija. Ustava namreč izrecno določa, da so državne univerze avtonomne in da zakon o financiranju lahko določa le financiranje univerze.«

Prof. dr. Ciril Ribičič je v nadaljevanju navedel razloge, ki so pripeljali do razkoraka med avtonomijo univerze, ki je zapisana v ustavi, in obstoječo zakonsko ureditvijo: »Lahko se pohvalimo z ustavno ureditvijo, ki je jasna, ko definira avtonomijo univerze. To je svoboda znanstvenega ustvarjanja in je avtonomija profesorjev, raziskovalcev, članov akademske skupnosti. A uveljavljale so se rešitve, ki niso skladne s tako definicijo univerze in njene avtonomije. Stvari so se dodatno poslabšale v času krize, tu naj omenim tudi ZUJF, ki je šel v posege in izenačevanje univerze z zavodi, kjer je varčevanje v nasprotju z EU prakso.« Po besedah prof. dr. Ribičiča, je razprava na seji pokazala, da ne zadošča, da RKRS daje pripombe na posamezne predloge, temveč je potrebno izdelati celovito kritično analizo razkoraka med ustavno in zakonsko ureditvijo za nov zakonski prestop. »To ne bo novost, ampak vračanje k ustavi,« je zaključil prof. dr. Ribičič.

Prof. dr. Danilo Zavrtanik je še opozoril na paradoksalno situacijo. Kot pravi, je Slovenija ena redkih držav, ki ima zagotovljeno avtonomijo univerze v sami ustavi, pri čemer so zasebne univerze izvzete. Prav slednje so v praksi najbolj avtonomne. Opozoril je še na način financiranja, ki ni v skladu z ustavo, in kot primer navedel, da je financiranje študijske dejavnosti razdeljeno in ločeno urejeno z dvema uredbama, prvo, ki določa financiranje 1. in 2. stopnje ter drugo, ki določa financiranje 3. stopnje.

Vabljeni k ogledu videoposnetka novinarske konference, ki ga je posnel Damjan Muhič.

Fotografije: Alen Ježovnik