ENG
 

Koper, 8. maj 2017 - Visokošolski sindikat je v javnem pismu označil rektorja Univerze na Primorskem za “osebo, ki grobo krši pravice zaposlenih”. Predstavniki sindikata menijo, da taka oseba ne sodi na čelo nobene organizacije, še najmanj pa univerze. Pri tem se sklicujejo na dve sodbi sodišč, v katerih pa takšne vrednostne sodbe za rektorja ni nikjer zaslediti.

Dne 4. maja 2017 je univerza prejela nepravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Kopru, v zadevi Pd 151/2015, v kateri je nekdanja zaposlena Astrid Prašnikar tožila Univerzo na Primorskem za plačilo odškodnine. V 38. točki 40 strani dolge sodbe je navedeno: "Tožnica je terjala skupaj 30.000 EUR, uspela pa je s 15.000 EUR, tako da je uspeh vsake od strank 50-odstoten ..."

Tožena stranka v predmetni zadevi je Univerza na Primorskem in ne njen rektor prof. dr. Dragan Marušič, zakoniti zastopnik univerze. V 34. točki obrazložitve sodbe sodišče navaja, da je upoštevalo: “... da je toženka velik subjekt z več kot 700 zaposlenimi in da toženka ni uspela dokazati, da ni krivdno odgovorna oziroma, da ni ravnala malomarno” in tožnici dosodilo odškodnino 13.000 EUR. Višji zahtevek še za 12.000 EUR pa je sodišče kot neutemeljen zavrnilo.

Tožnica Astrid Prašnikar je v tožbi številnim zaposlenim na univerzi in tudi rektorju očitala množico dejanj, ki jih je sama dojemala kot trpinčenje na delovnem mestu in kot diskriminatorna ravnanja oziroma neenako obravnavo tožnice. Trdi, da ji univerza ni zagotavljala takšnega delovnega okolja, kjer ne bi bila izpostavljena spolnemu in drugemu nadlegovanju in trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih in sodelavcev. Njeni očitki v tožbi letijo na: člane volilne komisije za volitve rektorja, na strokovne sodelavce univerze, zadolžene za vabljenje na seje organov univerze, prorektorje, bivšega predstavnika univerze za stike z javnostmi, predsednika sveta zavoda UP Študentskih domov, na zaposlene, ki so bili na kolektivnem dopustu, ko je želela dostopati do dokumentacije, in na zaposlenega, ki je storil nenamerno napako v zvezi z njeno elektronsko pošto. Tožnica je tudi prenehanje delovnega razmerja na podlagi določila pogodbe čutila kot diskriminacijo in trpinčenje. Obravnavana drugače od drugih in s tem trpinčena se je počutila tudi, ko ni bilo "s strani tožene stranke do nje popolnoma nobene komunikacije".

Tožnica rektorju neposredno očita, da je zoper njo podal krivo ovadbo v zvezi z nepravilnostmi pri gradnji Univerzitetnega kampusa Livade Izola. Sodišče tej trditvi tožnice ni pritrdilo. Mediji (https://www.portalplus.si/2066/bohinc-preiskava/) so že poročali, da je od 1. februarja letos Astrid Prašnikar uradno tudi v kazenskem postopku, saj je zoper njo koprsko okrožno sodišče izdalo sklep o uvedbi preiskave zaradi kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske skupnosti pri vodenju investicije v Univerzitetni kampus Livade v Izoli.

Nadalje tožnica rektorju očita, da ji ni odobril nadurnega dela ali povečanega obsega dela, da je nanjo kričal na razgovoru o njenih službenih poteh, da ji ni hotel podpisati izplačila potnega naloga, da je ni ocenil (sodišče ugotavlja, da pri tem ni bila diskriminirana) in da je reševanje njene zaposlitve predal svoji tajnici.

Sodišče je v 36. točki obrazložitve sodbe Univerzo na Primorskem spoznalo za odgovorno tudi za poročanje medijev o tožnici Astrid Prašnikar. Na podlagi izjave tedanjega predstavnika univerze za stike z javnostmi naj bi mediji poročali tako, da so posegli v čast in dobro ime tožnice in s tem kršili tožničino iz 35. člena Ustave izvirajočo pravico do ugleda. Univerza te tožničine pravice “ni ustrezno uravnovesila s svojo pravico do svobode izražanja, zagotovljeno z 39. členom Ustave”. Sodišče je tožnici za poseg v čast in dobro ime priznalo denarno odškodnino, ki jo je odmerilo v višini 2.000 EUR. Višji zahtevek, še za 3.000 EUR iz tega naslova, pa je sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.

Ugotoviti je torej, da so predstavniki Visokošolskega sindikata svoj javni poziv rektorju oprli na nepravnomočno sodbo, ki ni uperjena zoper rektorja osebno, saj iz nje izhaja, da so tožničine duševne bolečine in kronični stres v vzročni zvezi z ravnanjem Univerze na Primorskem kot delodajalcem. V tovrstnih zadevah je dokazno breme na delodajalcu in Univerza na Primorskem Delovnemu sodišču še ni uspela dokazati, da ni ravnala protipravno. Rektor UP je bil drugič izvoljen s strani volilnih upravičencev s prepričljivo večino in poziv sindikata pomeni neprimerno vmešavanje v volitve in notranje zadeve Univerze na Primorskem.

Visokošolski sindikat poziva tudi Senat UP in Upravni odbor UP, naj navedeni primer nemudoma obravnavata, se do njega opredelita in sprožita ustrezne interne postopke. Zadevo je na UP že obravnavala ustrezna komisija in v tej zvezi sprejela sklep št. 112-33/2015 z dne 7. 8. 2015, iz katerega izhaja, da do spolnega in drugega nadlegovanja Astrid Prašnikar in trpinčenja na delovnem mestu ali v zvezi z delom ni prišlo. Senat UP pa je že 10. 9. 2014 sprejel sklep: "Senat UP se zavzema za reševanje vseh notranjih vprašanj UP v okviru za to predvidenih organov in pravil delovanja univerze. Od izpostavljanja notranjih zadev UP na ulicah, trgih in v medijih se Senat UP distancira."