ENG
 

Danes se je za vedno poslovil akademik Ciril Zlobec, pesnik, romanopisec, prevajalec, novinar, urednik, politik, ki je leta 2006 postal častni doktor Univerze na Primorskem. 

V nadaljevanju objavljamo predstavitev, zapisano ob podelitvi častnega naziva na tedanji Slovesni akademiji UP marca 2006. 

"Kot devetorojenec se je rodil 4. julija 1925 v kraških Ponikvah v družini Alberta Zlobca in njegove žene Antonije Fabijan, "nežne, globoko verne Tomajke", kot je sam zapisal. Njegovo otroštvo je zaznamovala fašistična okupacija Primorske. Pljunek mimoidečega Italijana v Cirilovi otroški obraz v takrat fašističnem Trstu - le za to, ker se je z očetom pogovarjal slovensko - je neizbrisno zaznamoval ponosnega Kraševca v borbi za slovenski jezik in kulturo. Tudi v vojnem času, ko je bilo prepovedano govoriti slovensko, je bil Ciril leta 1941 izključen iz semenišča v Kopru, ker so odkrili, da piše pesmi v slovenščini. Kljub grenkim izkušnjam je prav Ciril Zlobec, pozneje, po končanem študiju slovenistike na Univerzi v Ljubljani, kot urednik, kulturnik, politik in akademik postal ambasador domače ustvarjalnosti v svetu ter posrednik med slovensko in italijansko ustvarjalnostjo. "Osvoboditev izpod fašizma," je dejal v nekem intervjuju, "me je hkrati rešila vsakršnega sovraštva do tako ljubljenega jezika in poezije (italijanščina)". Ciril Zlobec je sledil sebi; iz globokega spoštovanja do lepote in umetnosti je zmogel sovraštvo pretopiti v ljubezen, kar je lastnost le resnično velikih posameznikov. V materinščino je prevedel vrhunske pesnike in številne italijanske prozaiste, sam pa je najbolj prevajan slovenski pesnik v italijanščini. 

Zlobec pa je "bil, kar je bil" tudi kot borec za človekovo svobodo in dostojnanstvo. Tudi v povojnih socialistične Jugoslavije je s prvencem Pesmi štirih, skupaj s Tonetom Pavčkom, Janezom Menartom in Kajetanom Kovičem močno vzburkal slovensko in jugoslovansko javnost ter odprl poti novemu, svobodnejšemu ustvarjalnemu izrazu. Tudi kot urednik revij Beseda in Sodobnost, kasneje kot podpredsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva in predsednik Zveze književnikov Jugoslavije, se je aktivno vključeval v družbeno-politično življenje z zahtevo po bolj demokratični družbeni ureditvi ter po svobodi mišljenja, govora in pisanja. 

"Bil je zraven," ko se je rojevala slovenska država, saj je bil leta 1990 izvoljen v kolektivno državno predsedstvo. Navajam: "... Bil sem več kot samo zraven, bi se lahko pobahal, (...) pa vendar: takrat smo bili vsi v zgodovini pravzaprav že kar zgodovina sama" - konec citata - je zapisal v avtobiografskem romanu "Spomini kot zgodba". "Že zgodovina sama" je bil tudi pri nastanku najmlajše primorske univerze. Njegova vrojenost v Kras in celotno Primorsko ne tvori le temeljne materije njegovega pesniškega ustvarjanja, temveč tudi njegovega javnega življenja. Podpirati nastanek univerze v prostoru dveh kultur je predstavljalo Zlobcu izziv za mirno sožitje ob meji. V prizadevanjih za rast primorskega človeka je zagovarjal razvoj intelektualnih središč na Primorskem kot humanist in politik. Utemeljeval je potrebo po slovenski univerzi na Primorskem v Reviji 2000 in v odprtih pismih v javnem tisku ter o njej govoril na okroglih mizah. 

Opravičeno lahko trdimo, da je Ciril Zlobec eden od "pionirjev" Univerze na Primorskem."

 

Akademik Ciril Zlobec se je tudi kasneje rad odzval vabilom univerze na slovesne dogodke, ki jim je s svojo prisotnostjo dal poseben pečat, nazadnje marca 2016 na Slovesni akademiji (foto) in oktobra 2015, ko ga je Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem (UP PEF) povabila v goste. Tedaj je v pogovoru, polnem bogatih življenjskih izkušenj in šegavosti, dr. Barbari Zorman dejal: »Ljubezen najbolj boli takrat, ko je ni« . V svojem kot običajno zabavnem in anekdot polnem razmišljanju o svetu je bil neizprosen do zdraharstva, privoščljivosti in enoumja, ki zaznamuje slovenska ter svetovna razmerja moči. V tem kontekstu je »skupni boj za znanje« izpostavil kot svojo vizijo razvoja Univerze na Primorskem.

Ob boleči izgubi svojcem izrekamo globoko sožalje.