ENG
 

V študijskem letu 2019/2020 bo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) prvič razpisan visokošolski strokovni študijski program Sredozemsko kmetijstvo (VS), ki bo zamenjal istoimenski univerzitetni program in tako ponudil možnost vpisa tudi dijakom, ki zaključujejo strokovne srednje šole in opravijo poklicno maturo. Program vključuje čisto vse panoge kmetijstva in daje kompetence v podjetništvu, trženju in ekonomiki ter znanja, ki so potrebna za uspešnejše črpanje evropskih sredstev in kandidiranje na različnih razpisih. Novost je tudi večji obseg praktičnega dela v podjetjih.

Naša družba nujno potrebuje izobražene inženirje kmetijstva

Hrano potrebujemo vsak dan, večkrat na dan. Glede na stalno naraščanje svetovnega prebivalstva pa je že dolgo jasno, da bomo preživeli le, če se bo kmetijstvo kot gospodarska panoga razvijalo v pravo, trajnostno smer. V prihodnosti se bo namreč človeštvo soočalo z vse bolj zahtevnimi razmerami za pridelavo hrane, kar bo posledično vplivalo na živilsko industrijo, tekstilno industrijo in farmacijo.

Kljub temu kmetijstvo v današnjem času in družbi ne dobiva dovolj pozornosti, kot bi si jo moralo zaslužiti. Zavest o tem bi morali na državni in mednarodni ravni krepiti predvsem med mladimi, ki se bodo v svojem življenju soočali z velikimi težavami in še večjimi izzivi. »O kmetijstvu se med mladimi premalo govori. V bistvu dela v kmetijstvu sploh ne poznajo, še manj pa poznajo profil kmetijskega inženirja,« meni dr. Dunja Bandelj, koordinatorica novega visokošolskega strokovnega programa Sredozemsko kmetijstvo na UP FAMNIT, in nadaljuje: »Danes bi morali o kmetijstvu govoriti kot o gospodarski panogi neštetih možnosti, saj ne omogoča le samooskrbe, z večplastno vlogo v naši družbi pomembno prispeva tudi k razvoju biogoriv in novih materialov ter k razvoju novih oblik doživljajskega turizma. To pa so le nekateri primeri.«

Kmetijstvo vpliva na okolje in na naše zdravje

Poleg naštetega ima kmetijstvo pomembno okolijsko funkcijo, saj vpliva na kakovost vode, tal, zraka in na biotsko raznovrstnost ter prispeva k ohranjanju kulturne krajine in zagotavlja vitalnost podeželja. »Kmetijsko panogo preko nutricionistike in dietetike vključujemo v načrtovanje boljšega življenjskega sloga in spreminjanje prehranskih navad. Zato lahko mirno trdimo, da kmetijstvo odločilno vpliva na naše zdravje in na kakovost našega življenja. Število prebivalcev na planetu naglo narašča, zato kmetijstvo, kot edina gospodarska panoga, ki se ukvarja s pridelavo hrane, potrebuje inženirje kmetijstva, ki bodo uspešno načrtovali in zagotavljali prehransko varnost naše družbe.« razlaga dr. Bandelj.

FOTO: UP FAMNIT

 

Dinamičen poklic širokih znanj, ki varuje naravo

Na področju pridelave hrane potrebujemo torej usposobljen kader z znanjem, ki ga lahko pridobimo le z ustrezno izobrazbo. Delo v kmetijstvu namreč zahteva širino: poleg interdisciplinarnega povezovanja naravoslovja, biotehnike, biotehnologije, živilstva, podjetništva, ekonomike in turizma, je potrebno neprestano slediti znanstvenemu napredku, razvoju in inovacijam. Inženirji morajo zato biti sposobni prepoznati ekološke značilnosti in prednosti pridelovalnega območja, ki jih bodo izkoristili za načrtovanje pridelave. Zato bodo svoje mesto v panogi našli strokovnjaki, ki bodo znali trajnostno koristiti naravne vire za konkurenčno pridelavo hrane in bodo sposobni trajnostno upravljati kmetijski prostor ter hkrati strogo varovati naravo.

Kakšno je delo v kmetijskem sektorju?

Delo v kmetijskem sektorju lahko opišemo kot eno najbolj dinamičnih in raznolikih. Je polno izzivov, iskanja rešitev za aktualne probleme, implementacije vedno bolj trajnostnih, ekoloških in inovativnih rešitev. Zahteva drznost, odprtost, samozavest in inovativnost. Delo kmetijskega inženirja prepleta pisarniško, terensko in laboratorijsko delo. Je lahko individualno ali timsko, vključuje pa vse – od pridelave do predelave in trženja izdelkov, pri čemer je za snovanje idej in spremljanje raziskav trga ter za oblikovanje blagovnih znamk pomemben tudi podjetniški pristop.

FOTO: UP FAMNIT

 

Gospodarska panoga številnih možnosti

Mladi, ki načrtujejo svojo kariero, bodo v kmetijski panogi našli veliko možnosti: inženirji kmetijstva lahko svoje strokovno znanje uporabijo pri načrtovanju in realizaciji pridelave in predelave rastlin ter zootehnike, pri nadzoru pridelave oziroma reje živali, trženju in prodaji, v svetovalnih in izobraževalnih dejavnosti, fitofarmaciji, pri načrtovanju kmetijskih objektov in tehnologij, vzgoji in prometu sadilnega materiala, kontroli kakovosti, pri upravljanju varovanih območij s kmetijsko pridelavo, v parkih in agroturizmu. Skratka, veliko je možnosti tako v javnem kot zasebnem sektorju, saj se na trgu dela predstavljajo kot strokovnjaki s številnimi znanji.

 

Foto: Arhiv UP FAMNIT