Inavguriranih sedemnajst rednih profesoric in profesorjev UP

Dr. Igor Stubelj je leta 2011 doktoriral s področja financ na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Preden se je podal na svojo akademsko pot, je bil finančni direktor manjšega podjetja. Njegova predanost akademskemu krogu ga je pripeljala do različnih vodilnih vlog na fakulteti in univerzi: predstojnika katedre, prodekana, senatorja fakultete, predsednika upravnega odbora univerze in senatorja univerze.

Kot profesor na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Stubelj svoje strokovno znanje podaja v vrsti dodiplomskih in podiplomskih predmetov: Poslovne finance, Osebne finance, Financiranje podjetij in finančna tveganja, Finančni management, Vrednotenje podjetij in Projektno financiranje. Njegova predanost raziskovanju in stroki je razvidna iz njegovih publikacij, kot so znanstveni članki, monografije, učbeniki in druge vsebine, ki izkazujejo pomemben prispevek na področju financ.

Pomembnejše novejše publikacije avtorja dr. Stublja so:

1. Objava »Dejavniki dobičkonosnosti v evropskih bankah: analiza notrnjih in zunanjih dejavnikov v finančnem okolju po letu 2009« v Risks v letu 2025;
2. Objava »Sprememba produktivnosti v komercialnih bankah CEE v obdobju omejene bančne regulacije in stabilne gospodarske rasti« v Economies v letu 2023;
3. Učbenik »Poslovne finance od teorije do prakse«, FinKin, leto 2023;
4. Objava »Sprememba produktivnosti v evropskih bankah v obdobju po krizi« v Systems, leto 2022;
5. Objava »Lastniška struktura in uspešnost podjetja - primer Slovenije« v Ekonomska Istraživanja, leto 2021;
6. »Risk and profitability of the Slovenian industries« v International Journal of Sustainable Economy leta 2021;

Poleg akademskega udejstvovanja se dr. Stubelj aktivno ukvarja s krepitvijo finančne pismenosti s predavanji in delavnicami, ki so prilagojene skupinam podjetnikov. Njegovo znanje na področju poslovnih financ krepi tako ambiciozne kot že uveljavljene podjetnike. Z različnimi prispevki dr. Stubelj tako pomembno vpliva na raziskovalno, izobraževalno in praktično področje financ.

Dr. Suzana Todorović je rojena v Kopru leta 1979. Diplomirala je leta 2005 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobila strokovna naslova profesorica italijanščine in univerzitetna diplomirana sociologinja kulture. Doktorirala je na isti fakulteti leta 2011 s temo Leksikološko-etimološka analiza izbranih romanizmov v šavrinskih govorih pod mentorstvom akademika prof. dr.  Gorana Filipija in prof. dr. Martine Ožbot Currie.

Po končanem študiju je bila eno šolsko leto zaposlena na gimnaziji z italijanskim učnim jezikom Ginnasio Antonio Sema Pirano, od leta 2006 do 2011 pa kot mlada raziskovalka akademika prof. dr.  Gorana Filipija na Znanstveno-raziskovalnem središču (tedaj še pod okriljem UP). Istočasno je začela pridobivati tudi pedagoške izkušnje, in sicer na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je bila leta 2006 prvič habilitirana v asistentko. Od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2018 je bila direktorica Zavoda študentska svetovalnica Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. V tem času je redno napredovala v pedagoške in znanstvene nazive ter bila na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem dopolnilno zaposlena kot nosilka dveh predmetov na Oddelku za italijanistiko, na katerem neprekinjeno sodeluje kot članica in nosilka dveh predmetov.

Od 1. januarja 2019 je redno zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, kjer je nosilka več predmetov, tutorka za študente, pripadnike italijanske manjšine v Sloveniji, in koordinatorica dveh visokošolskih študijskih programov za zavode z italijanskim učnim jezikom.

Je mentorica tridesetih diplomskih del, šestih magistrskih del in dveh doktorskih disertacij. Na tujih univerzah je izvedla številna posamična predavanja in opravila tri večmesečna gostovanja. Na puljski pedagoški fakulteti je bila več let nosilka dveh predmetov. Sodelovala je v več mednarodnih projektih.

Od zagovora doktorata dalje neprekinjeno raziskuje narečno in jezikovno podobo severozahodne Istre; ukvarja se s slovenskim istrskim narečjem, istrskobeneškim narečjem, romansko etimologijo in lingvistično geografijo, s posebnim poudarkom na kontaktni dialektologiji oz. jezikoslovju – na stičišču romanskega in slovanskega jezikovnega prostora.

Izsledke raziskav večkrat letno in kontinuirano objavlja v znanstvenih prispevkih in monografijah. Je avtorica devetih znanstvenih monografij (tri monografije so izšle tudi v italijanskem prevodu) in petih jezikovnih atlasov ter sourednica dveh znanstvenih monografij. Skupno je objavila petindvajset znanstvenih člankov in sedem poglavij v monografijah. Dr. Suzana Todorović beleži 30 aktivnih udeležb na znanstvenih konferencah doma in v tujini.

Njene raziskave in objave so bile vedno zelo dobro sprejete v širšem družbenem prostoru, o čemer pričajo tudi vsakokratna medijska poročanja ob izidih njenih monografij; v zadnjih desetih letih je bila gostja v osemdesetih radijskih in televizijskih oddajah; imela je tudi več intervjujev. Leta 2022 je za uspešne prenose dosežkov raziskovalnega opusa v promocijo sodobne narečne stvarnosti prejela priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju.

Dr. Janez Konc, rojen leta 1978 v Ljubljani, je leta 2004 diplomiral iz farmacije na Univerzi v Ljubljani in na univerzitetnem študiju na Fakulteti za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani uspešno končal 2 letnika študija. Za diplomsko delo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani je prejel Krkino nagrado. Doktoriral je iz farmacije leta 2008 na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za farmacijo.

Po doktoratu znanstveno deluje na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Podoktorsko se je več kot eno leto izpopolnjeval na Univerzi v Varšavi na Fakulteti za kemijo na Poljskem. Leta 2013 je bil pet mesecev Senior Fulbright Scholar na National Institutes of Health, Bethesda, MD, ZDA.

Pedagoško deluje na Univerzi na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za farmacijo, Biotehniški fakulteti ter Medicinski fakulteti. Bil je mentor dvema študentoma za doktorat, devetim študentom za magisterij in devetim študentom za diplomo. Bil je član večih komisij za oceno primernosti teme in komisij za oceno doktorske disertacije na Fakulteti za farmacijo in Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru.

Temeljne usmeritve znanstveno-raziskovalnega dela dr. Janeza Konca so na področjih bioinformatike in farmacije, to je, na razvoju novih spletnih orodij ProBiS za inovativno oblikovanje in odkrivanje zdravil, ki predstavljajo mogočno orodje za računalniško načrtovanje zdravil. S svojim dolgoletnim znanstveno-raziskovalnim in strokovnim delom na tem področju si je pridobil ugled med vodilnimi strokovnjaki in znanstveniki v svetu, na kar kaže njegova velika vpetost tako v domače kot mednarodne projekte kot visoka citiranost njegovih znanstvenih del. Dr. Janez Konc je svoje novo razvite pristope uspešno uporabil tudi v industrijskih projektih v sodelovanju s farmacevtsko družbo Lek d.d. pri razvoju novih bioloških zdravil za zdravljenje raka.

Dr. Konc je predstavil algoritem za napovedovanje proteinskih vezavnih mest in ugotovil, da je strukturna ohranjenost površine proteina pomemben dejavnik, ki razločuje vezavna mesta od preostale površine. Njegove raziskave, kot prvič na svetu, omogočajo obravnavo tako vseh znanih kristaliziranih proteinskih struktur iz celotne PDB baze, kot tudi vse proteinske strukture dobljene s pomočjo umetne inteligence (AlphaFold, Meta-AI) in sicer za napovedovanje proteinskih vezavnih mest in njihovih ustreznih ligandov.

Bibliografija dr. Janeza Konca obsega skoraj 220 enot. O svojem delu je v soavtorstvu objavil 77 znanstvenih člankov v tujih revijah najvišjega kakovostnega razreda z domačimi in tujimi sodelavci, pri katerih izstopa dokaj visoko število citacij, več kot 2000, od tega več kot 1200 čistih citatov, s čimer izkazuje visok h-indeks enak 20. Poleg tega je imel več vabljenih predavanj in referatov na tujih mednarodnih konferencah ter predavanj na tujih univerzah in inštitutih, s katerimi je v svetu vzbudil veliko pozornost.

Tilen Žbona je rojen leta 1976 v Kopru. Leta 2001 je diplomiral iz slikarstva pri profesorju Carlu Di Raco na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Leta 2007 je pred komisijo, ki so jo sestavljali  red. prof. Srečo Dragan, prof. dr. Franc Solina in doc. dr. Janez Strehovec, uspešno zagovarjal magistrsko delo z naslovom »Kodiranje in dekodiranje video dela« ter s tem pridobil pravico do promocije za magistra umetnosti. Leta 2011 mu je senat Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani podelil Priznanje pomembnih umetniških del na področju videa in novih medijev. Leta 2017 je na Pedagoški Fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjal doktorsko delo z naslovom »Uporaba novih medijev pri poučevanju prostorskega oblikovanja v osnovni šoli (The Use of New Media within Spatial Design at Elementary School)«, kjer je pred komisijo v sestavi: izr. prof. dr. Beatriz Gabriele Tomšič Čerkez, red. prof. dr. Borut Juvanc, red. prof. mag. Srečo Dragan, izr. prof. dr. Janez Vogrinc in red. prof. dr. Franc Solina pridobil naziv doktor znanosti na področju izobraževanje učiteljev in edukacijskih ved. Od leta 2015 je izvoljen za člana Univerzitetnega umetniškega observatorija Rektorske konference Republike Slovenije (UUO RKRS).

V zadnjih letih Žbona, poleg dela s študenti in lastne umetniške produkcije, pri kateri je prejel s strani Obalnih galerij Piran častno priznanje za dosežke na področju umetnosti v letu 2021, beleži izjemno pomemben dosežek vzpostavitve prve umetniške univerzitetne študijske smeri prve stopnje in v letu 2024 druge stopnje Vizualne umetnosti in oblikovanje, kjer je deloval kot pobudnik, vsebinski snovalec in koordinator.

Akademski slikar dr. Tilen Žbona je v letu 2024 ob priložnosti 21. slavnostne Akademije Univerze na Primorskem v pozdrav in popotnico v novo desetletje in drugi mandat rektorice prof. dr. Klavdije Kutnar oblikoval novo Insignijo Univerze na Primorskem.

Med leti 2019 in 2021 je bil član strokovne komisije za področje intermedijskih umetnosti Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Je član predmetne kurikularne komisije za prenovo učnih načrtov in katalogov znanja za likovno umetnost Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Je strokovnjak za izbiro umetniških del na področju likovnih umetnosti in intermedijske umetnosti v javnih investicijskih  projektih znotraj Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Velja za pomembnega avtorja srednje generacije tako na slikarskem kot intermedijskem področju, v bazi podatkov Moderne galerije v Ljubljani pa beleži že 80 razstav.

Dr. Tatjana Horvat je strokovnjakinja s področja računovodstva in revizije za podjetja in javni sektor. V javnem sektorju je specializirana za finančni nadzor poslovanja izobraževalnih institucij. Je profesorica za računovodstvo in revizijo in od leta 2003 z manjšimi prekinitvami zaposlena na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Na omenjenih področjih je zelo aktivna na pedagoški, strokovni in znanstveni ravni v lokalnem in mednarodnem okolju.

Leta 2002 je doktorirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kasneje pa se je izobraževala še za pridobitev nazivov (licenc) »Državni notranji revizor« pri Ministrstvu za finance Republike Slovenije in »Preizkušeni notranji revizor« pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Kot »Državni notranji revizor« je registrirana pri Uradu za nadzor proračuna Republike Slovenije. Poleg tega ima tudi licenco »Preizkušeni računovodja«.

Pri Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije je vrsto let članica komisije za preizkus znanja in strokovnosti sodnih izvedencev in sodnih cenilcev s področja ekonomije in finance, s področja vrednotenja podjetij, s področja forenzičnega preiskovanja gospodarskega poslovanja ter stečajev.

Kot predsednica komisije za ocenjevanje kakovosti letnih poročil v Sloveniji je vrsto let s poslovnim medijem postavljala standarde za pravilno in transparentno poslovno in računovodsko poročanje v praksi velikih podjetij, bank in zavarovalnic ter šolskih javnih zavodov. Po njenih strokovnih priporočilih, ki jih objavlja in predava, deluje vrsta izobraževalnih zavodov in podjetij ter študentov in učencev pri različnih izobraževalnih organizacijah.

Z vidika zakonitosti in pravilnosti finančnega poslovanja ter programov dela je revidirala mnoge šolske institucije, izobraževala njihov vodstveni kader na področju javnih financ, ustvarila vrsto strokovnih izobraževalnih programov s področja davkov, računovodstva in financ za poslovni svet, reševala javnofinančna vprašanja z občinami in ministrstvi, AJPES-om in FURS-om, s tujimi strokovnjaki pa pisala in opravila vrednotenja in cenitve različnih sredstev večmilijonskih vrednosti. Z ekspertizami je aktivna v raznih slovenskih in tujih podjetjih ter institucijah v Avstriji, Rusiji, na Madžarskem, v Avstraliji, Španiji, Ukrajini, Azerbajdžanu in drugod.

V Cobissu je zapisana s številko 26373 z več kot 600 enotami, med katerimi so znanstveni članki s soavtorji iz celega sveta, strokovni članki, strokovne in znanstvene konference, mentorstva, monografije, predavanja v tujini in druga gradiva.

Dr. Alenka Janko Spreizer je diplomirala leta 1993 in magistrirala leta 1997 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktorirala je na Institutum Studiorum Humanitatis (ISH) – Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani leta 2001. Od decembra 2003 je zaposlena na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je nosilka in izvajalka temeljnih in izbirnih predmetov v programih antropologije in kulturnih študijev na dodiplomski, magistrski in doktorski stopnji študijskih programov, ki jih je tudi koordinirala.

Je avtorica več študijskih gradiv. Bila je soorganizatorica večletnih poletnih šol META Humanistika. V letih med 2014 in 2020 je bila večkrat predstojnica Oddelka za antropologijo in kulturne študije ter članica senata UP FHŠ. Dva mandata je bila članica Komisije za znanstveno raziskovalno dejavnost pri Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem in članica komisije za Bartolovo nagrado za visokošolske učitelje leta 2016; še vedno deluje v Disciplinski komisiji in senatu te fakultete.

Alenka Janko Spreizer je bila mentorica oz. somentorica pri 49 diplomskih nalogah in 8 magistrskih nalogah. Mentorirala je tudi 1 doktorsko delo in (so)mentorirala 2 znanstvena magisterija.

Pedagoško in raziskovalno je gostovala na univerzah v Parizu, Budimpešti, Plznu, Pragi, Beogradu, Celovcu, Tampereju. Prejela je več mednarodnih raziskovalnih štipendij: leta 2002 štipendijo fundacije Maison des Sciences de l'Homme, v letu 2003/2004 šestmesečno štipendijo Fernand Braudel. “OSI-HESP Regional Seminar For Excellence In Teaching Project« ji je podelil štipendijo ter spričevalo odličnosti za akademske dosežke pri programu Post-Colony And Post-Socialism Contexts In Social Scientific Writing And Teaching. V letih 2004-2007 je delovala v mednarodni mreži raziskovalcev »Gypsies/Roma: the dinamics of marginality, resistance and integration«, ki jo je financirala British Academy. Leta 2007 je predavala na poletni šoli SUN university Multi-disciplinary approaches to Romany Studies - a Model for Europe.  Bila je tudi članica sveta direktorjev pri reviji Romani Studies ter je članica uredniškega odbora revije Studia Ethnologica Pragensia. Poleg tega je članica uredniškega odbora Slovenske znanstvene zbirke za humanistiko pri Založbi Univerze na Primorskem.

Raziskovalno deluje tudi v okviru slovenske nacionalne delegacije pri Mednarodni organizaciji za spomin na holokavst – IHRA, v Akademski delovni skupini in Komiteju za genocid nad Romi (CGR), ki mu je leta 2021 tudi predsedovala.

Objavila je 27 izvirnih znanstvenih člankov (6 v soavtorstvu), 1 pregledni znanstveni članek, med katerimi jih je 9 izšlo v revijah, ki so uvrščene v bazo SCI ali Scopus, 12 pa v revijah, ki so uvrščene v druge mednarodne bibliografske baze podatkov (MBP). 17 prispevkov/poglavij je objavila v znanstvenih monografskih publikacijah (2 v soavtorstvu). Janko Spreizer je avtorica ene znanstvene monografije in soavtorica treh znanstvenih monografij, od katerih sta dve izšli pri tujih založbah.  Za knjigo “Fish on the move” je dobila leta 2018 nacionalno priznanje Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije - Odlični v znanosti.

Dr. Nives Kovač je zaključila srednješolsko izobraževanje na Srednji matematični šoli v Kopru, pedagoške naravoslovne smeri. Šolanje je nadaljevala na Pedagoški akademiji Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, kjer je leta 1987 po končanem višješolskem študiju pridobila strokovni naziv “predmetna učiteljica biologije in kemije“, po zaključku visokošolskega študija pedagoške smeri biologija – kemija na oddelku Kemijsko izobraževanje in informatika leta 1990 pa strokovni naziv “profesor kemije - biologije”.

Septembra 1990 se je kot mlada raziskovalka zaposlila na oddelku Nacionalnega inštituta za biologijo na Morski biološki postaji Piran (NIB MBP) in se hkrati vpisala na podiplomski študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani,  oddelek Kemija in kemijska tehnologija. Decembra 1994 je zaključila študij in pridobila naziv magistra kemije. Nato se je vpisala na doktorski študij in leta 1999 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjala doktorsko nalogo z naslovom “Fotokemične pretvorbe izbranih polisaharidov in modelnih substratov v vodnih medijih”.

Od leta 1990 do januarja 2024 je kot raziskovalka aktivno sodelovala v raziskovalnih dejavnostih Nacionalnega inštituta za biologijo na Morski biološki postaji Piran, kjer je bila vključena v program ʺRaziskave obalnega morjaʺ (ARRS, danes ARIS). Poleg tega je občasno prevzela vlogo vodje ali aktivne sodelavke tudi v drugih domačih in mednarodnih raziskovalnih ter aplikativnih projektih. Ima več kot 33 let izkušenj na področju osnovnih in aplikativnih raziskav morja, s posebnim poudarkom na kroženju, sestavi in pretvorbah organske snovi v morju, onesnaževanju morja ter raziskavah sedimentov in procesov hiperslanih območij, kot so Sečoveljske soline.

Poleg raziskovalne dejavnosti je ves čas aktivno delovala tudi na pedagoškem področju. Poučevala je na osnovni in srednji šoli ter v okviru strokovnega izpopolnjevanju pedagoških delavcev. V letih od 2001 do 2011 je sodelovala tudi v dodiplomskem pedagoškem delu na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani v Piranu. Od leta 2011 pa je redno zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, kjer je nosilka in izvajalka različnih predmetov s področja naravoslovja. Zaradi tega se raziskovalno posveča tudi področju naravoslovnega izobraževanja.

V času zaposlitve na Nacionalnem inštitutu in Univerzi na Primorskem je pridobila dodatna znanja in izkušnje v tujini, ki jih uspešno uporablja pri svojem raziskovalnem in pedagoškem delu. Kot mentorica in somentorica je vodila diplomante, magistrante in doktorante. Sodelovala je pri oblikovanju številnih študijskih programov, učnih načrtov ter izobraževalnih gradiv. Občasno je bila vključena tudi v pedagoške procese na drugih univerzah ter aktivno sodelovala pri izvedbi različnih izobraževalnih dogodkov, kot so dan odprtih vrat, strokovna izobraževanja, poletne šole, izpopolnjevanje učiteljev ter izobraževalne dejavnosti za člane Univerze za 3. življenjsko obdobje. Redno se aktivno udeležuje tako mednarodnih kot domačih konferenc in simpozijev, sodeluje pa tudi pri organizaciji konferenc in znanstvenih srečanj.

V okviru svojega pedagoškega dela je kot soavtorica sodelovala pri nastanku visokošolskega učbenika z recenzijo in številnih učnih gradiv. Poleg poučevanja pa je opravljala tudi recenzentsko in uredniško delo. Prejela je tudi priznanje Odlični v znanosti 2018 ter Prometejevo nagrado. Rezultate svojih raziskav je v soavtorstvu objavila v znanstvenih revijah, vključno s tistimi, zajetimi v Web of Science.

Prof. dr. Maša Černelič Bizjak je leta 2000 zaključila dodiplomski študij psihologije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na istem oddelku je v okviru raziskovalnega dela na Katedri za klinično psihologijo opravila znanstveni magisterij, nato pa doktorirala s področja psiholoških znanosti. Njeno znanstveno delo je bilo osredotočeno na raziskovanje socialno-kognitivnih vidikov motenega prehranjevanja in motenj hranjenja.

Po končanem študiju je svetovalno delo opravljala v Centru za korekcijo govora in sluha ter v Zasebni ambulanti za mladostnike in starše v ZD Piran. Leta 2006 se je zaposlila na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Od takrat dalje aktivno sodeluje pri razvoju predmetov na vseh treh stopnjah visokega šolstva. Je nosilka in izvajalka predmetov na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih. Poučuje predmete Psihologija in komunikacija, Psihologija prehranjevanja, Zdravstvena psihologija, Motnje hranjenja, Duševno zdravje ter Klinična psihologija in svetovalne tehnike. V mentorskem delu je usmerjala več kot 90 diplomantov, magistrskih in doktorskih študentov različnih smeri (Dietetika, Zdravstvena nega, Biopsihologija), med njimi so nekateri prejeli nagrade fakultete za najboljša zaključna dela ali bili predlagani za izjemne raziskovalne dosežke. Leta 2024 je bila izvoljena v redno profesorico in znanstveno svetnico za področje zdravstvene psihologije.

Njena raziskovalna pot zajema širok spekter interdisciplinarnih tematik, ki so usmerjene na duševno zdravje, raziskuje vpliv čustev in kognitivnih procesov na odločanje in zdravje, komunikacijo in motnje hranjenja. V svojih raziskovalnih delih proučuje, kako različni psihološki dejavniki vplivajo na vedenje posameznikov. Kot raziskovalka sodeluje pri številnih mednarodnih in domačih raziskovalnih programih ter projektih. Povezana je z uglednimi tujimi institucijami in raziskovalci na univerzah v tujini. Med letoma 2016 in 2022 je vodila dva mednarodna projekta v sodelovanju s Portugalsko, usmerjena na raziskovanje psiholoških in socialnih dejavnikov prehranjevanja in razumevanje prehranske neofobije. Ugotovitve svojih raziskav objavlja v znanstvenih revijah in monografijah s področja psihologije. Je avtorica in soavtorica številnih znanstvenih člankov v uglednih revijah, poglavij v znanstvenih monografijah, njena znanstvena dela so več kot 900-krat citirana. Njena bibliografija vključuje 57 izvirnih znanstvenih del, številne konferenčne prispevke ter poglavja v monografijah. Je urednica prvih dveh priročnikov o motnjah hranjenja v slovenskem prostoru.

Gostovala in predavala je tudi na tujih univerzah, leta 2018 pa je raziskovalno delovala na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Reki na Hrvaškem. Dejavno sodeluje v organih fakultete ter v programskih in organizacijskih odborih domačih in tujih znanstvenih konferenc. Je članica mednarodne akademije in Evropskega združenja za psihologijo osebnosti (European Association of Personality Psychology), članica interne programske skupine Univerze na Primorskem: Sinergija med zdravjem, delom in izobraževanjem, ter članica etične komisije Univerze na Primorskem za raziskave, ki vključujejo delo z ljudmi.

Dr. Eva Podovšovnik je diplomirala na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani leta 1998 s področja sociologije na smeri za družboslovno informatiko. Magistrski študij je končala na isti fakulteti leta 2002 s področja komunikologije, smer teoretsko-metodološka. Tudi doktorski študij je zaključila na že omenjeni fakulteti leta 2007 s področja sociologije in metodologije tehnološkega izobraževanja.

Po opravljeni diplomi se je zaposlila na Srednji ekonomski in družboslovni šoli Koper kot profesorica računalništva. Oktobra 1998 je pričela s sodelovanjem na Visoki šoli za management v Kopru, kjer so ji decembra istega leta potrdili habilitacijo za asistentko s področja »Statistike in informatike v managementu«. Januarja 2001 se je zaposlila na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Leto kasneje je tu pridobila status mlade raziskovalke za obdobje magisterija. Po opravljenem podiplomskem študiju so ji status mlade raziskovalke podaljšali za obdobje doktorata. Maja 2003 je dobila sklep o izvolitvi v znanstveno-raziskovalni naziv asistentke z magisterijem. Oktobra 2002 je pričela voditi vaje na Fakulteti za humanistiko Univerze na Primorskem pri predavanjih »Epistemologija in metodologija raziskovanja«. Na omenjeni fakulteti je pridobila status asistentke. Maja 2005 se je zaposlila v raziskovalni agenciji Cati (sedaj Valicon), kjer je opravljala delo “SPSS analitika”. Oktobra 2008 je na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pridobila status zasebne raziskovalke.

Januarja 2011 je bila izvoljena v naziv docentke za področje Metodologije v turizmu. Kasneje je pridobila tudi raziskovalni naziv znanstvene sodelavke. Od februarja 2011 ja zaposlena na Fakulteti za turistične študije Turistici Univerze na Primorskem. Januarja 2016 je bila ponovno izvoljena v naziv docentke za področje Metodologije v turizmu. Avgusta 2018 je bila izvoljena v naziv izredne profesorice isto področje in v naziv višje znanstvene sodelavke. Septembra 2024 je pridobila naziv redne profesorice za področje Metodologije v turizmu in znanstvene svetnice.

Leta 2021 se je delno zaposlila kot statističarka in višja znanstvena sodelavka v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Zaposlena je kot statističarka na Registru endoplastike Slovenije.

Od vsega začetka delovanja na Fakulteti za turistične študije Turistici Univerze na Primorskem je bila aktivno vključena v tutorski proces. Dr. Podovšovnik je od leta 2011 tutor učitelj za študente podiplomskega študija na omenjeni fakulteti. Od leta 2012 do leta 2014 je bila vodja tutorjev ter predsednica Komisije za tutorstvo. Od leta 2013 do leta 2014 je bila predsednica Komisije za tutorstvo Univerze na Primorskem. Od leta 2013 do leta 2015 je bila tudi predsednica Komisije za študentske zadeve na Fakulteti za turistične študije Turistice Univerze na Primorskem. Od leta 2015 je bila članica Komisije za kakovost na isti fakulteti, kjer je bila od leta 2017 do leta 2021 predsednica Komisije za kakovost, v tem obdobju pa je bila še članica Komisije za kakovost Univerze na Primorskem. Od decembra 2024 je koordinatorica magistrskega študijskega programa Turizem.

V okviru raziskovalnega dela je sodelovala pri številnih projektih. Dr. Podovšovnik je od 1. 1. 2022 članica raziskovalnega in infrastrukturnega programa Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARRS oz. ARIS) z naslovom »Sistemske avtoimunske bolezni« (šifra P3-0314). Sodeluje na evropskem projektu HORIZON “IHI IMPROVE - Framework to IMPROVE the Integration of Patient Generated Health Data to Facilitate Value Based Healthcare”. Sodeluje tudi na ciljno-raziskovalnem projektu ARIS-a z naslovom "Zdrava lokalna skupnost: preventive tveganega pitja alkohola”.

Je članica Statističnega društva Republike Slovenije in sekcije »Sosveti«, ki deluje v okviru Statističnega urada Republike Slovenije.

Do sedaj je bila mentorica 32 študentom pri izdelavi diplomske naloge na 1. stopnji, 3 študentom pri izdelavi diplomske naloge na 1. stopnji (bolonjski študij) in 3 študentom pri izdelavi magistrske naloge na 2. stopnji (bolonjski študij) ter somentorica 6 študentom pri izdelavi magistrske naloge na 2 stopnji (bolonjski študij), 1 študentki pri izdelavi doktorske disertacije na 3. stopnji ter 1 študentu pri izdelavi doktorske disertacije na 3. stopnji (bolonjski študij).

Do sedaj je objavila 40 izvirnih znanstvenih člankov, 31 elaboratov (predštudij ali študij), 19 povzetkov znanstvenega prispevka na mednarodni znanstveni konferenci, 13 končnih poročil o rezultatih raziskav, 11 samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji, 13 znanstvenih prispevkov na konferenci, 3 prispevke na konferenci brez natisa, 3 znanstvene monografije, 2 drugi učni gradivi, 2 znanstvena prispevka na konferenci (vabljeno predavanje), 1 recenzijo knjige in 1 predgovor knjige ter se udeležila 23 predavanj na tuji univerzi. Dr. Eva Podovšovnik ima skupno 300 čistih citatov.

Vita Poštuvan je  diplomirala iz psihologije leta 2005 na Univerzi v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Janeza Bečaja in somentorstvom prof. dr. Andreja Marušiča, doktorirala pa oktobra leta 2014 pod mentorstvom prof. dr. Onje Grad.

V raziskovalnih in intervencijskih projektih se posveča preučevanju in preprečevanju samomorilnega vedenja, promociji duševnega zdravja, procesom žalovanja in etiki in je na Univerzi na Primorskem namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič.

Pedagoško je vpeta v delo na različnih fakultetah, na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) koordinira doktorski študij Suicidologije in duševnega zdravja. Mentorirala je več kot 70-im študentov; največ je bilo magistrskih študentov psihologije, mentorica je bila tudi doktorski študentki suicidologije in duševnega zdravja ter somentorica dvema doktorandoma medicine in zdravstvene nege. Na Univerzi na Primorskem vodi Komisijo za etiko v raziskavah, ki vključujejo delo z ljudmi in sodeluje v drugih organih.

Redno gostuje na uglednih institucijah in konferencah pri nas in v tujini. Je članica izvršnega odbora Mednarodne zveze za preprečevanje samomora (IASP), vodi Odbor za etiko Evropske zveze psiholoških združenj (EFPA), daljša obdobja pa je delala v Avstriji, na Japonskem, Kitajskem in v Indiji. V septembru 2023 je skupaj s prof. dr. Diegom De Leom pri nas gostila svetovni kongres IASPa, že petnajst let pa gosti mednarodno konferenco Triple I.

Je avtorica številnih publikacij: objavljenih ima 76 znanstvenih člankov – velik delež teh v najuglednejših znanstvenih revijah, 50 poglavij v znanstvenih monografijah, v SICRIS bazi ima zabeleženih več kot 500 enot, v bazi SCOPUS pa dosega h-indeks 30, kar jo uvršča med najbolj citirane slovenske strokovnjake s področja psihologije in psihiatrije. Je glavna urednica revije GeroPsych.

Za svoje delo je bila leta 2021 nagrajena s Zoisovim priznanjem Republike Slovenije za pomembne znanstvene dosežke na področju suicidologije in duševnega zdravja, kar je prvo tovrstno priznanje za psihologe v Sloveniji.

Kot vedenjsko-kognitivna terapevtka izvaja psihološka svetovanja in kot članica Državne enote civilne zaščite za psihološko pomoč nudi psihološko podporo ob kriznih dogodkih in nesrečah. Z neposredno podporo ljudem svoje akademsko in znanstveno delovanje kombinira s strokovnim psihološkim delom.

Dr. Tina Štemberger je rojena leta 1980 v Postojni. Leta 2003 je diplomirala na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, znanstveni magisterij s področja pedagogike pa je pridobila na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Doktorski študij je na Pedagoški fakulteti  Univerze na Primorskem zaključila leta 2014 pod mentorstvom prof. dr. Majde Cencič. Svoje prve delovne izkušnje je pridobivala s poučevanjem na Osnovni šoli Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje, na Univerzi na Primorskem pa se je zaposlila leta 2010.

Na Pedagoški fakulteti Univerzi na Primorskem, je na vseh treh stopnjah študija nosilka in izvajalka predmetov s področja pedagoške metodologije. V okviru študijskih izmenjav je predavala v Belgiji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Estoniji, Franciji, Srbiji ter na Finskem, Hrvaškem in Danskem. Je avtorica ali soavtorica 3 visokošolskih učbenikov s področja pedagoške metodologije. Bila je mentorica ali somentorica preko 60 študentom  pri pripravi zaključnih del na dodiplomskih in magistrskih študijskih programih ter mentorica enemu in somentorica trem kandidatom, ki so uspešno zaključili doktorski študij na Pedagoški fakulteti Univerzi na Primorskem. Na omenjeni fakulteti od leta 2017 opravlja funkcijo prodekanje za znanstveno-raziskovalno delo, vodi Komisijo za znanstveno-raziskovalno delo ter Inštitut za edukacijske vede. Od leta 2022 pa deluje tudi kot prorektorica Univerze na Primorskem za študijske zadeve in vodi številne komisije, med drugim Komisijo za študijske zadeve UP in Komisijo za kakovost UP. Je tudi članica Senata UP.

Jedro njenega raziskovalnega zanimanja in udejstvovanja predstavlja sama problematika raziskovanja ter iskanje načinov ustreznih tehnik zbiranja podatkov na področju vzgoje in izobraževanja, s ciljem ustvarjanja inovativnih in participativnih načinov, ki omogočajo, da postanejo deležniki vzgoje in izobraževanja ne le objekti pač pa tudi subjekti raziskovanja.

Objavlja tudi na temo aktualnih pojavov v raziskovanju, kot sta, denimo, masovni in sekundarni podatki ter raba umetne inteligence za obdelavo podatkov.  V povezavi z vsebinami projektov pa se usmerja v raziskovanje inkluzivnih in podjetnostnih kompetenc, profesionalni razvoj, začetno izobraževanje učiteljev, vlogo raziskovanja v začetnem izobraževanju učiteljev in vzgojiteljev, didaktično rabo digitalnih tehnologij, digitalnih kompetenc, učnega okolja. Za svoje raziskovalno delo je leta 2020 prejela Priznanje za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ki ga podeljuje Pedagoški inštitut v sodelovanju z društvom SLODRE (Slovensko društvo raziskovalcev na področju edukacije), leta 2022 je bila prejemnica Nagrade za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem. Leta 2023 je članek »Slovenian children’s perceptions of and attitudes towards foreign languages«, katerega soavtorica je, prejel oznako »Odlični v znanosti«, ki jo podeljuje Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Leta 2021 je skupaj s kolegi kot vodja pridobila ARIS temeljni raziskovalni projekt »Vključenost v predšolsko izobraževanje: dejavnik zagotavljanja enakih možnosti za posameznika in družbo ter vseživljenjsko učenje«. Pred tem pa je pridobila ESS projekt »Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja v pedagoških študijskih programih«. Kot metodolog sodeluje v številnih projektih, financiranih s strani NOO, ESS in Erasmus+. Je avtorica ali soavtorica vsaj 40 izvirnih ter 6 preglednih znanstvenih člankov, večina teh je objavljenih v bazah SCOPUS ali SCI, ter avtorica 30 samostojnih znanstvenih sestavkov. Je tudi avtorica 5 znanstvenih monografij, pri čemer so recezenti njeno znanstveno monografijo »Uvod v pedagoško raziskovanje« označili kot temeljno delo področja.

Bila je  sourednica vsaj 10 znanstvenih monografij ter članica vsaj 5 programskih odborov mednarodnih znanstvenih konferenc. Je članica uredniškega odbora znanstvene revije Revija za elementarno izobraževanje ter članica uredniškega odbora vodilne slovenske znanstvene revije na pedagoškem področju, tj. Sodobne pedagogike, ki ji je predsednica Republike Slovenije leta 2023 podelila Red za zasluge.

Dr. Sonja Čotar Konrad je diplomirala leta 2004 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomsko delo je bilo nominirano za fakultetno Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Doktorirala je leta 2012 na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pod mentorstvom dr. Matije Svetina z disertacijo »Izražanje čustev in konfliktnost v družinskih odnosih«.

Po študiju se je zaposlila kot psihologinja v srednješolskem izobraževanju, od leta 2009 pa je zaposlena na Univerzi na Primorskem.

Na Pedagoški fakulteti je nosilka in izvajalka predmetov dodiplomskega, podiplomskega in doktorskega študija s področja razvojne psihologije, pedagoške psihologije ter psihologije družine. Kot izvajalka je sodelovala tudi s Fakulteto za vede o zdravju in Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Kot gostujoča predavateljica je v okviru mednarodnih izmenjav predavala na univerzah v Belgiji, Estoniji, na Hrvaškem, Finskem in Danskem, danes pa  aktivno sodeluje tudi s kolegi iz Grčije, Latvije, Nemčije in Združenih držav Amerike.

V okviru svojega pedagoškega dela je kot avtorica sodelovala pri nastanku dveh visokošolskih učbenikov z recenzijo in različnih učnih gradiv. Do danes je bila mentorica 47  študentom na diplomskih in magistrskih študijskih programih ter mentorica kandidatki na doktorskem študiju na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je že od začetka zaposlitve vključena tudi v druge delovne naloge na članici. Od leta 2009 dalje je bila 14 let članica Komisije za študentske zadeve, delovala je kot koordinatorica magistrskega in doktorskega študijskega programa ter praktičnega usposabljanja. Bila je tudi predstojnica Oddelka za predšolsko vzgojo, zadnjih  deset let je tudi koordinatorica tutorjev učiteljev na fakulteti, kjer je od leta 2023 tudi članica Komisije za raziskovalno delo. Aktivno je vključena tudi v delo na univerzi, kjer je bila več let članica Komisije za prošnje in vprašanja v prijavnem postopku za vpis. Od leta 2023 je koordinatorica tutorjev učiteljev in predsednica Komisije za tutorje učitelje na Univerzi na Primorskem, v zadnjem letu deluje tudi kot članica Komisije za raziskovalno delo na univerzi. Od leta 2015 vodi brezplačno Psihološko svetovanje za študente Pedagoške fakultete.

Na znanstveno-raziskovalnem področju se njeni raziskovalni interesi nanašajo na vprašanje vloge psihološke znanosti pri učenju in poučevanju. Podrobneje jo zanimajo dejavniki in načini vzgojiteljevega/učiteljevega zagotavljanja spodbudnega in razvojno primernega učnega okolja na vseh stopnjah izobraževanja. V zadnjem raziskovalnem obdobju se posebej osredotoča na dve aktualni področji: socialno – čustveno izobraževanje ter vključevanje temeljnih vsebin računalništva in informatike ter rabe digitalne tehnologije pri učenju in poučevanju. Do danes je v avtorstvu ali soavtorstvu objavila 48 znanstvenih del, od tega 18 izvirnih znanstvenih člankov, objavljenih v mednarodnih bazah Wos/Scopus, 19 poglavij v znanstvenih monografijah, izdanih pri priznanih mednarodnih založbah ter dve znanstveni monografiji. Raziskovalno je v zadnjih letih delovala v dveh raziskovalnih skupinah, dveh temeljnih raziskovalnih projektih in več mednarodnih projektih mobilnosti. Trenutno pa kot prijavitelj ali vodja partnerja v konzorciju na univerzi vodi tri projekte, financirane iz evropskega programa za okrevanje in odpornost ter sredstev Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Dr. Sonja Čotar Konrad se redno aktivno udeležuje mednarodnih in domačih znanstvenih in strokovnih konferenc, sodeluje kot članica uredniških odborov ali kot recenzent pri znanstvenih in strokovnih revijah v tujini in doma. Je tudi članica več strokovnih delovnih skupin ter Programske skupine za digitalizacijo izobraževanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. 

Leta 2017 je prejela Zahvalo Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem za vodenje prenove otroške in mladinske oddaje Male sive celice in promocijo Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem - po prenovi je oddaja prejela nagrado Prometej znanosti 2021. 

Prejela je tudi Zlato plaketo Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Leta 2022 pa je bila članica skupine matične fakultete v Erasmus + projektu »Developing skills in teachers to educate pre-school CHILDren with and through DIGIital technologies (DigiChild)«, ki ga je vodila estonska University of Taru, sodelovale pa so še univerze iz Nemčije, Latvije in Slovenije. Projekt je bil prepoznan s strani OECD 2022 kot primer dobre prakse uvajanja digitalne tehnologije v učenje in poučevanje na predšolski stopnji v Sloveniji;  projekt je prejel  tudi nagrado Golden Apple Award v Estoniji kot najboljši primer vključevanja digitalne tehnologije v predšolsko vzgojo v Estoniji.

Dr. Tomaž Grušovnik je filozof, pedagog in pisatelj. Njegova področja raziskovanja vključujejo filozofijo vzgoje in izobraževanja, etiko živali in agnotologijo (vedo o nevednosti).

Souredil je zbornika Borders and Debordering (Rowman&Littlefield, 2017) in Environmental and Animal Abuse Denial (Rowman&Littlefield, 2020) ter v slovenskem jeziku spisal osem knjig.

Bil je Fulbrightov gostujoči raziskovalec na Univerzi v Novi Mehiki, ZDA (2009) ter gostujoči predavatelj na Centru za razvoj in okolje Univerze v Oslu, Norveška (2011), na Fakulteti za edukacijo in kulturo na Univerzah v Tampere, Finska (2022), na Pedagoški fakulteti Univerze v Haifi v Izraelu (2023), na Pedagoški fakulteti Univerze v Namibiji v Windhoeku (2024) ter na Šoli za družbene vede v Bhopalu, Indija (2025).

Prejel je več nagrad, vključno z nacionalno nagrado Prometej znanosti (2021), nominacijo za Rožančevo nagrado na za najboljšo zbirko esejev (2022) ter Zoisovo priznanje za izjemne dosežke na področju okoljske etike in etike živali (2024).

Med letoma 2018 in 2020 je bil predsednik Slovenskega filozofskega društva, trenutno pa vodi Center za umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, kjer tudi služi kot prodekan za mednarodno sodelovanje in umetnost.

Od 2020 je predsednik Državne predmetne komisije za filozofijo na splošni maturi. Je tudi glavni urednik znanstvene revije Anthropos.

Marko Tkalčič je profesor računalništva na Univerzi na Primorskem, specializiran za modeliranje uporabnikov, priporočilne sisteme in računalniške družbene vede. Njegove raziskave vključujejo afektivno računalništvo ter povezovanje kognitivnih modelov in personalizacije.

Leta 2011 je doktoriral na Univerzi v Ljubljani in nadaljeval podoktorsko pot na Univerzi Johannesa Keplerja v Linzu. Kasneje je bil docent na Free University of Bozen-Bolzano ter nato na Univerzi na Primorskem, kjer je leta 2024 napredoval v rednega profesorja.

Marko Tkalčič ima veliko objav v vrhunskih revijah in konferencah, vključno z UMUAI, Information Processing & Management in IEEE Transactions on Affective Computing.

Bil je vabljen predavatelj na institucijah, kot so The Vienna University of Technology (TU Wien), Univerza Durham in Univerza v Bergnu. Aktivno sodeluje pri organizaciji mednarodnih znanstvenih dogodkov, leta 2021 je bil predsednik programskega odbora najstarejše mednarodna konferenca za raziskovalce in praktike, ki se ukvarjajo z različnimi vrstami uporabniško prilagodljivih računalniških sistemov ACM UMAP.

Je član uredniških odborov in recenzent za vodilne revije in znanstvene agencije. Poučuje adaptivne sisteme in računalniške družbene vede ter mentorira študente na področju umetne inteligence in priporočilnih sistemov.

Prof. dr. Igor Rižnar je diplomiral leta 1988 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi magistriral (iz prevajanja in antologiziranja moderne ameriške poezije) in doktoriral (iz poslovne angleščine v slovenskem visokem šolstvu).

Na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za management je zaposlen od leta 2005. Je nosilec in izvajalec več predmetov na dodiplomskem in podiplomskem študiju.

Raziskovalno se ukvarja s korpusnim jezikoslovjem, kombiniranim poučevanjem in učenjem tujih jezikov v visokem šolstvu ter prevodoslovjem, v zadnjem času pa predvsem z diskurzno analizo in jezikovnimi strategijami malih in srednje velikih podjetij.

Svoja raziskovalna prizadevanja je predstavil na številnih domačih in tujih konferencah:

Turčija: Antologiziranje ameriške poezije v Sloveniji, 2003; Srbija: Vloga učbenikov poslovne angleščine v slovenskem terciarnem izobraževanju, 2009; Malezija: Kombinirano poučevanje in učenje angleščine v slovenskem visokem šolstvu, 2010; Taiwan: Diskurzna analiza parabesedil v slovenskih in tujih učbenikih angleškega jezika, 2011; Portugalska: Antologiziranje kot oblika prevajanja, 2012; Hrvaška: Moodle in Flipboard pri učenju in poučevanju poslovne angleščine, Jezikovne strategije in slovenska mala in srednje velika podjetja, 2016, Flipboard pri učenju tujih jezikov, 2017; Slovenija: Frankfurt, Billig in Chomsky o psevdopoučevanju, 2019; Italija: Obljube mikropotrdil, 2023.

Tri mesece je raziskovalno deloval na univerzi v Gradcu v Avstriji ter na Erasmus+ izmenjavah predaval v Bolgariji, v Avstriji, Makedoniji in na Portugalskem.

Dr. Igor Rižnar je avtor štirih monografij, 30 znanstvenih člankov in samostojnih znanstvenih sestavkov v monografskih publikacijah ter več deset objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah. Je član združenja European Society of Translation Studies in Modern Language Association of America (MLA).

Za svoje dosežke na izobraževalnem področju je bil dr. Igor Rižnar med leti 1994 in 2025 večkrat nagrajen (v študijskem letu 2008/09, leta 2013 in leta 2016 na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, pred tem pa na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru).

Med letoma od 2018 do 2022 je bil na Fakulteti za management Univerze na Primorskem prodekan za mednarodno sodelovanje ter član senata te fakultete, od leta 2018 do danes pa je tudi član senata Univerze na Primorskem.

Dr. Matija Zorn je leta 2001 diplomiral iz geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za diplomsko delo je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Doktoriral je leta 2007 na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za doktorsko delo je prejel Srebrni znak ZRC, ki ga Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti podeljuje za vrhunske doktorate s področja humanistike.

Leta 2001 se je zaposlil na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med letoma 2007 in 2018 je opravljal funkcijo pomočnika predstojnika, med letoma 2008 in 2022 je bil vodja inštitutskega Oddelka za fizično geografijo, od leta 2018 pa opravlja funkcijo predstojnika inštituta. Leta 2018 je bil na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti izvoljen v naziv znanstveni svetnik.

Na Univerzi na Primorskem je vsako drugo leto dopolnilno zaposlen od leta 2015. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je nosilec predmetov Geografija naravnih nesreč ter Naravne nesreče in trajnostni razvoj in sonosilec predmeta Okoljske spremembe in naravne nesreče. V okviru študijskih izmenjav je predaval na različnih univerzah v tujini: na Hrvaškem, Madžarskem, v Srbiji, na Kosovu, v Severni Makedoniji, Alžiriji in Združenih državah Amerike. V okviru pedagoškega dela je kot soavtor sodeloval pri nastanku več osnovnošolskih učbenikov in delovnih zvezkov. Na Univerzi na Primorskem je bil mentor enemu doktorskemu delu ter somentor dvema doktorskima deloma, na matični ustanovi pa je bil mentor dvema mladima raziskovalcema.

Raziskovalno se pretežno ukvarja z geografijo naravnih nesreč in fizično geografijo, predvsem geomorfologijo, deluje pa tudi na področjih zgodovinske geografije, okoljske zgodovine, degradacije zemljišč in geografskih informacijskih sistemov. Sodeloval je v številnih nacionalnih in mednarodnih projektih, med katerimi jih je več tudi vodil. Trenutno vodi ARIS temeljni raziskovalni projekt z naslovom »Podledeniški karbonatni sedimenti - nov vir za preučevanje obstoja ledenikov v glaciokraškem okolju«. Redno se aktivno udeležuje mednarodnih in domačih konferenc, sodeluje pa tudi pri njihovi organizaciji, na primer organizaciji bienalne konference Geografski informacijski sistemi v Slovenji in trienalne konference Naravne nesreče v Sloveniji.

Je glavni urednik znanstvene revije Geografski vestnik, vključene v Scopus, ter področni urednik za fizično geografijo pri znanstveni reviji Acta geographica Slovenica, ki je vključena v Science Citation Index Expanded in Scopus. Je tudi sourednik znanstvenih monografskih zbirk Geografski informacijski sistemi v Sloveniji in Naravne nesreče. Souredil je tudi dve monografiji pri mednarodni založbi Springer »The Geography of Slovenia: Small But Diverse in Environmental Histories of the Dinaric Karst«. Poleg tega je član uredniških odborov več tujih znanstvenih revij. V okviru mednarodne dejavnosti trenutno predseduje usmerjevalnemu odboru Komisije za degradacijo zemljišč in dezertifikacijo pri Mednarodni geografski zvezi.

Dr. Matija Zorn je kot edini avtor ali v soavtorstvu objavil 107 izvirnih znanstvenih člankov, 40 preglednih znanstvenih člankov, 31 znanstvenih prispevkov na konferencah, 102 znanstveni poglavji v monografskih publikacijah in 9 znanstvenih monografij. Njegova celotna bibliografija obsega prek 1300 enot in je trenutno največkrat citirani slovenski geograf.

Za članek z naslovom “Soil organic carbon stock capacity in karst dolines under different land uses”, katerega soavtor je in ki je bil objavljen v Q1 reviji »Catena: An Interdisciplinary Journal of Soil Science«, je leta 2023 dobil nacionalno priznanje ARIS Odlični v znanosti.

Metod Šuligoj je diplomant prve generacije študentov Fakultete za turistične študije –Turistica Univerze na Primorskem. Septembra 2009 je doktoriral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, svoj drugi doktorat iz sociologije pa je v Zagrebu zagovarjal aprila 2021.

Delovne izkušnje si je od leta 2000 dalje najprej nabiral v gospodarstvu. V takrat največji in najuspešnejši turistični gospodarski družbi HIT d. d. iz Nove Gorice je leta 2005 postal direktor hotela, od jeseni leta 2007 je bil v isti družbi zaposlen kot vodja projektov. Oktobra leta 2010 se je zaposlil na Fakulteti za turistične študije – Turistica Univerze na Primorskem, najprej kot asistent z doktoratom.  Leta 2012 je bil izvoljen v docenta in znanstvenega sodelavca, 2016 in 2022 pa v izrednega profesorja in višjega znanstvenega sodelavca za področje Poslovno-organizacijskih znanosti v turizmu. V začetku leta 2025 je bil na tem področju izvoljen v rednega profesorja in znanstvenega svetnika.

Vrsto let aktivno sodeluje pri upravljanje fakultete, kar pomeni vodenje katedre, članstvo v senatu in v več komisijah (za kakovost in evalvacijo, KIN, disciplinske komisije). Bil je tudi začasni prodekan za znanstveno raziskovalno delo. Na ravni Univerze na Primorskem je bil član komisije za kakovost in evalvacijo ter disciplinske komisije univerze. Aktiven je na področju prijave in izvajanja nacionalnih in mednarodnih projektov.

Leta 2014 je prejel štipendijo hrvaškega Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport za petmesečno podoktorsko raziskovanje na Hrvaškem. Septembra istega leta je raziskovalno deloval tudi na The Institute of International Sociology of Gorizia v Italiji. Leta 2015 je prejel štipendijo S.U.N.B.E.A.M. za enomesečno raziskovanje na Ekonomski fakulteti Univerze v Banja Luki (BiH). Leta 2020 je prejel štipendijo za enomesečno raziskovalno delovanje na Univerzi na Reki (Hrvaška). Poleg tega je v okviru izmenjav Erasmus ali CEEPUS predaval na več univerzah Zahodnega Balkana, ki je tudi geografsko območje njegovega znanstvenega preučevanja. Maja 2023 je v sodelovanju z eno vodečih univerz na področju študija turizma, Univeristy of Surrey, izvedel spletni seminar na temo »Commemoration and traumatic pasts: between memory and consumerism«.

Na fakulteti je bil član delovnih skupin za prenovo doktorskega in magistrskega študijskega programa, vodil pa je prenovo programa Management turističnih podjetij. Redno objavlja v indeksiranih revijah, tudi v najvplivnejših, kot sta Annals of Tourism Research in Journal of sustainable tourism. Tako je objavil 36 izvirnih in 3 pregledne znanstvene članke, 8 prispevkov na konferencah, 9 samostojnih znanstvenih sestavkov v monografijah, 1 znanstveno monografijo, 1 zbornik in 3 elaborate. Čeprav dr. Šuligoj obravnava nišne teme, pa skupaj beleži 120 čistih citatov. Je soavtor koncepta »temačne prireditve«. Leta 2022 je prejel nagrado za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem.

Pri njegovem pedagoškem delu je potrebno izpostaviti nekaj odmevnejših dosežkov, povezanih z vzgojo mladih raziskovalcev. S študenti je v indeksiranih revijah objavil pet člankov. Njegovo kakovostno mentorsko delo odseva v nagradah, ki so jih študentje prejeli za svoja zaključna dela na vseh treh nivojih študija. Študentom je pomagal tudi do odmevnih rezultatov na mednarodnem tekmovanju iz poslovnih analiz.