Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti na UP: Portreti izbranih doktorskih študentk, zaposlenih na univerzi

   Manca Opara   

Članica zaposlitve: UP Fakulteta za vede o zdravju, Katedra za fizioterapijo

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za vede o zdravju, smer Preventiva za zdravje

Tema raziskovanja: Uporaba virtualne resničnosti pri modulaciji biopsihosocialnih dejavnikov, ki omejujejo izvajanje ter sodelovanje pacientov pri gibalno-terapevtski vadbi

____

Za doktorski študij sem se odločila predvsem zato, ker mi odpira možnosti dela na raziskovalnem področju, ki me navdušuje. Raziskovalno delo me spodbuja k učenju in kritičnemu razmišljanju. Opominja me, da znanje ni dokončno in da vedno obstaja možnost za napredek. Hkrati mi omogoča, da prispevam k razvoju znanosti in izboljšanju metod obravnave pacientov. Predvsem slednje daje mojemu delu poseben smisel.

Na UP FVZ sem zaposlena kot mlada raziskovalka, kar mi omogoča, da se v večji meri posvetim doktorskemu študiju. Opravljam tudi pedagoško delo, kar mi pomaga ohranjati stik s področji, ki presegajo moje raziskovanje v sklopu doktorata. Doktorski študij in zaposlitev na UP usklajujem po prioritetah – v določenih obdobjih se lahko bolj posvečam študiju, v drugih pa svojim delovnim obveznostim. Večinoma uspešno usklajujem oboje in imam pri tem vso podporo s strani sodelavcev. Želim si, da bi ugotovitve naše raziskave prispevale k razvoju novih rehabilitacijskih pristopov, ki s pomočjo sodobne tehnologije omogočajo aktivno sodelovanje pacientov v obravnavi, kljub njihovim biopsihosocialnim omejitvam. Upam, da bo raziskava prispevala k izboljšanju kvalitete življenja pacientov in spodbudila raziskovalce k proučevanju tega področja. Vsaka raziskava odpira nova vprašanja in posledično iskanje odgovorov na njih, kar vodi k napredku znanosti in družbe.  

V obdobjih večjih obremenitev mi zelo pomagata dobra organizacija in postavljanje prioritet. Pomagajo mi tudi pogovori s sošolci in sodelavci, ki mi dajo občutek, da se s takšnimi izzivi ne soočam samo jaz. Koristi mi druženje s prijatelji in družino, ki delujejo na drugih področjih, saj to spodbuja sproščene pogovore in me navda z energijo. Izzive premagujem lažje, če se osredotočim na dolgoročne cilje in sprejemam neuspehe kot sestavni del razvoja in raziskovanja. Ponosna sem na sodelovanja s sodelavci, s katerimi smo objavili že več znanstvenih člankov in raziskave predstavili na mednarodnih konferencah. Takšno širjenje in izmenjava znanja prispevata k razvoju novih idej ter izboljšanju možnosti za paciente v prihodnosti. Še posebej me navdušuje dejstvo, da lahko z raziskovalnim delom prispevam k napredku fizioterapevtske stroke in pomagam pacientom. Študentkam želim, da bi zbrale pogum in se odločile za akademsko kariero, ker omogoča osebno rast in hkrati družben napredek in korist. Verjamem, da bodo mnoge študentke v tem delu našle veselje in smisel.

   Lea Primožič   

Članica zaposlitve: UP Inštitut Andrej Marušič (UP IAM)

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacije tehnologije (UP FAMNIT), smer Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja

Tema raziskovanja: Komuniciranje znanosti (področje trajnostno grajeno okolje)

____

Za doktorski študij sem se odločila, ker sem želela poglobiti svoje znanje o komuniciranju znanosti in s tem prispevati k njenem razvoju. Pri svojem raziskovalnem delu se posvečam predvsem področju trajnostne gradnje, saj lahko z učinkovito komunikacijo spodbudimo resnične pozitivne spremembe v družbi.

Navdihuje in motivira me misel, da lahko s svojim raziskovanjem prispevam svoj del k večji ozaveščenosti o pomenu trajnostne gradnje. Prepričana sem namreč, da je vsak korak pomemben del večje zgodbe napredka. Študentkam, ki razmišljajo o raziskovanju, svetujem, naj bodo pogumne, vztrajne in radovedne!

   Klara Čalušić   

Članica zaposlitve: UP Fakulteta za humanistične študije (UP FHŠ), Služba za promocijo in vseživljenjsko učenje

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za management (UP FM), smer Management

Raziskovalno področje: Raziskovalna metodologija v družboslovju

____

Odločitev za doktorski študij je bila naraven korak, saj me raziskovalno in pedagoško delo od vedno poklicno zanima. Predvsem so mojo pozornost pritegnili procesi ustvarjanja znanosti, zato se moji raziskovalni interesi v okviru doktorata osredotočajo na področje raziskovalne metodologije v družboslovju. V prihodnosti si želim, da bi moje delo pustilo trajni odtis na tem področju in prispevalo k boljšemu razumevanju, kako raziskovalci sprejemajo metodološke odločitve pri izvedbi raziskav. Prav tako upam, da bodo prihodnje generacije raziskovalcev, zaradi mojega raziskovalnega dela postale bolj pozorne na te ključne odločitve, ki oblikujejo kakovost raziskovalnega dela. Sočasna zaposlitev na univerzi mi omogoča spoznavanje ostalih del znotraj univerzitetnega okolja, čeprav se večkrat zdi, da ti dve poti ne tečeta vzporedno, saj področje moje zaposlitve ni neposredno vsebinsko povezano s študijem. Delovanje v različnih vlogah vsekakor prinese širšo perspektivo in nabor dodatnih veščin, ki jih lahko uporabiš v vseh aspektih življenja. S podporo pravih ljudi postane ta izziv lažje obvladljiv in bogatejši za nove izkušnje. Pri doktorskem študiju ni samo ključnega pomena postavljanje ambicioznih ciljev, temveč tudi stvarnih pričakovanj. Namesto da stremiš k popolnosti, je dobro sprejeti dejstvo, da je napredek postopen proces, ki ne vodi v hitro vidne rezultate, in da ni nič narobe, če se kdaj znajdeš v slepi ulici. Nenazadnje je dolžnost raziskovalca znajti se v neznanem. V znanosti je tako še veliko ugank, izzivov in vprašanj, ki čakajo na odgovore, zato je doktorat prava izbire za vse, ki si želijo več, kot se od njih pričakuje.

   Tanja Črešnovar   

Članica zaposlitve: UP Fakulteta za vede o zdravju (UP FVZ), Katedra za prehransko svetovanje – dietetiko

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za vede o zdravju (UP FVZ), smer Preventiva za zdravje

Raziskovalno področje: Učinki časovno omejenega prehranjevanja na zdravje odraslih s prekomerno telesno maso in debelostjo

____

Kot dietetičarka sem vedno strmela k temu, da ljudi ozaveščam z znanstveno utemeljenimi informacijami o prehrani. Pri svojem delu sem pogosto prebirala znanstvene članke in ob tem me je vedno navduševala misel, kako zanimivo bi bilo biti del raziskovalnega procesa in prispevati k novim spoznanjem na področju prehrane. Vsaka raziskava je del mozaika, ki prispeva k jasnejšemu razumevanju. V mojem doktorskem delu raziskujem učinke časovno omejenega prehranjevanja z energijsko restrikcijo na zdravje odraslih s prekomerno telesno maso in debelostjo. Osredotočam se na primerjavo učinkovitosti jutranjega, popoldanskega in celodnevnega časovnega okna prehranjevanja na antropometrične in biokemične parametre, metabolne hormone, apetit ter kakovost spanja in življenja. Poleg kratkoročnih učinkov me zanimajo tudi dolgoročni učinki omenjenega načina prehranjevanja. Na raziskovalni poti sem spoznala, da je eden ključnih dejavnikov za uspešno usklajevanje doktorskega študija in drugih obveznosti dobra organizacija – ne le dela, ampak celotnega dne. Raziskovalno delo ni omejeno na klasični osemurni delovnik, temveč postane del vsakdana. Ko pogledam dve leti nazaj, v čas, ko sem se zaposlila kot mlada raziskovalka, sem ponosna na prav vsak korak – tako na tiste manjše kot na večje. Od zasnove raziskave, njene izvedbe, obdelave podatkov, do pisanja znanstvenega članka in predstavitve rezultatov na mednarodnih kongresih. Vsak od teh korakov se mi je pred začetkom raziskovalne poti zdel kar malo zastrašujoč oz. nemogoč. Ampak na tej poti se naučiš, kako premagovati izzive in kako vztrajati. Najlepši občutek pa je tisti, ko prideš do rezultatov raziskave in se zaveš, da nisi le iskal informacij ampak si k njim tudi prispeval. In nenazadnje, občutek, ko ugotoviš, da zmoreš.

Moj nasvet bodočim doktorskim študentkam je, da si izberejo raziskovalno temo, ki jih resnično zanima, saj bodo o tej temi raziskovale vsaj tri leta. Pomembna je želja, ki te vodi skozi izzive in dvome, ki jih prinaša akademska pot. Akademska kariera je zahtevna a ob enem ti dopušča kreativnost in ti omogoča rast - tako na poklicnem kot osebnem področju.

   Lucia Rojs   

Članica zaposlitve: UP Inštitut Andrej Marušič

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), smer Suicidologija in duševno zdravje

Raziskovalno področje: Suicidologija in duševno zdravje

____

Odločitev za doktorat je prišla naravno. Sprva o tem nisem razmišljala, a ko sem se zaposlila na Slovenskem centru za raziskovanje samomora na UP IAM in začela sodelovati pri različnih raziskovalnih in intervencijskih projektih s področja duševnega zdravja in samomorilnega vedenja, je postal logičen naslednji korak. Kot mlada raziskovalka imam to srečo, da je opravljanje doktorata del moje zaposlitve, kar pomeni, da se znanstvena spoznanja, ki jih pridobivam, neposredno prepletajo z mojim delom. Hkrati pa me izzivi iz prakse vodijo k postavljanju raziskovalnih vprašanj, ki so resnično relevantna. To povezovanje teorije in prakse mi daje veliko motivacije in občutek smisla.

V svoji raziskavi obravnavam temo, ki jo pogosto vidimo kot težko – smrt in z njo povezane koncepte. Čeprav je smrt naravni del življenja, se o njej pogosto neradi pogovarjamo, saj v ljudeh vzbuja strah in nelagodje. S svojim delom želim spodbuditi odprte in konstruktivne razprave, ki povezujejo različna področja, tako v akademskem svetu kot tudi širše v družbi. Upam, da bodo moja spoznanja pomagala premakniti nekatere družbene tabuje, spodbudila drugačne poglede in prispevala k boljšemu razumevanju te teme. Če s svojim delom vsaj malo pripomorem k temu, da bo o teh temah lažje govoriti, bom dosegla svoj cilj.

Ena najpomembnejših stvari, ki sem se jih naučila, je prilagodljivost saj se načrti spreminjajo in to je v redu. Pomembno je, da znamo sprejeti, da stvari ne bodo vedno tekle po načrtu in se s tem ne obremenjujemo preveč. Razdelitev nalog na manjše korake in postavljanje realnih ciljev mi zelo pomaga, da se ne počutim preobremenjeno. Čeprav moram priznati, da se tega še vedno učim. Ključno je tudi določanje prednostnih nalog in prepoznavanje trenutkov, ko je čas za odmor. Včasih je najboljša odločitev, da pustimo neko nalogo stati in se k njej vrnemo s svežim pogledom. Zelo pomembna pa je tudi podporna mreža – družina, prijatelji in sodelavci lahko naredijo veliko razliko. Včasih si je potrebno dovoliti, da ne bo vse popolno in biti prijazen do sebe. 

Raziskovanje je zame odkrivanje vzorcev, postavljanje novih vprašanj ter razmislek o ustaljenih prepričanjih. Pri tem me najbolj navdušuje tisti trenutek, ko se posamezni koščki sestavijo v smiselno celoto. Še posebej pa me veseli, kadar moje delo sproži zanimive razprave, spodbudi kritično mišljenje ali komu pomaga pogledati na določeno temo iz nove perspektive. 

Akademski svet potrebuje raznolike poglede, saj prav iz različnih načinov razmišljanja in postavljanja vprašanj pogosto nastanejo najzanimivejše ideje in odkritja. Znanost uspeva, ko so slišani različni glasovi. Zaupajte svojemu.  

   Kaja Praprotnik   

Članica zaposlitve: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), Laboratorij DLTLT (Distributed Ledger Technologies and Language Technologies)

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), smer Računalništvo in informatika

Raziskovalno področje: Jezikovne tehnologije

____

Za doktorski študij sem se odločila, ker me močno zanima raziskovalno delo na področju jezikovnih tehnologij in umetne inteligence. Usklajevanje doktorskega študija z asistentskim delom mi predstavlja precejšen izziv, a ker sta tesno povezana, se medsebojno dopolnjujeta.

Sem članica ekipe laboratorija DLTLT (Distributed Ledger Technologies and Language Technologies), kjer se ukvarjamo s porazdeljenimi in jezikovnimi tehnologijami. Pri našem delu nikoli ni dolgčas – obkrožena sem s sodelavci in mentorjema, ki so izjemni raziskovalci z ogromno znanja, ki ga z veseljem delijo. Ker delamo na različnih projektih in področjih, imamo priložnost za medsebojno sodelovanje in razvoj povsem novih raziskovalnih idej. 

Moja raziskava se osredotoča na umetno inteligenco v jezikovnih tehnologijah. Še posebej si želim prispevati k razvoju velikih jezikovnih modelov, ki bi bili široko dostopni in bi ljudem pomagali pri vsakdanjih izzivih. Prizadevam si, da bi ti modeli delovali manj robotsko in bi odgovarjali na vprašanja na bolj človeški način. Takšen pristop bi lahko prispeval k razvoju tehnologij za pomoč pri osamljenosti starejših ter reševanju drugih družbenih izzivov.

Eden najdragocenejših nasvetov, ki mi je pomagal pri usklajevanju študija z delom, je, da ne obupam kljub neuspehom. Prav dejstvo, da pot ni lahka, jo naredi zanimivo – in prav to je čar raziskovanja. Ko se lotiš raziskave, nikoli ne veš, ali bo uspešna ali ne. Moje delo je predvsem rezultat radovednosti in želje po odkrivanju novih spoznanj.

Študentkam, ki razmišljajo o akademski karieri, bi svetovala, naj sledijo svojim ciljem in se ne ustrašijo izzivov. Akademska pot je polna preizkušenj, a hkrati ponuja izjemne priložnosti za rast in razvoj.

   Daša Okrožnik   

Članica zaposlitve: UP Fakulteta za turistične študije - Turistica (UP FTŠ Turistica), Katedra za kulturni turizem

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za turistične študije - Turistica (UP FTŠ Turistica), Inovativni turizem

Raziskovalno področje: Diskurzi trajnostnega turizma na UNESCO točkah

____

Doktorski študij ni za vsakogar, a če bereš to, obstaja možnost, da razmišljaš o tej poti. Sama sem idejo o nadaljevanju študija nosila v sebi kar nekaj let, vendar verjetno brez podpore mentorjev te poti ne bi izbrala – ali pa bi možnosti iskala drugje. Imeti nekoga, ki te spodbuja, verjame vate in ceni tvoje sposobnosti, močno olajša takšno odločitev. Z mentorjema imam srečo, saj z njima sodelujem tudi pri izvedbi predmetov na fakulteti, kjer sem zaposlena kot asistentka. Sta osebi, od katerih sem se naučila veliko več, kot bi bilo potrebno zgolj za pripravo doktorske disertacije.

Ker se raziskovalno ukvarjam z diskurzi trajnostnega turizma, želim te vrednote prenesti tudi na svoje študente – da bi prispevali k prijaznejši prihodnosti turističnega sektorja, tako do naravnega kot družbenega okolja. Verjamem, da mora turizem, če želi biti trajnosten, temeljiti na zavezanosti k etičnem ravnanju in globokem razumevanju vplivov, ki jih ustvarja.

Pot do doktorata je lahko zahtevna, polna vzponov in padcev, vendar menim, da je prav v teh izzivih priložnost za rast – tako akademsko kot osebno. Naziv doktorice mi ne bo prinesel le strokovne kredibilnosti, temveč predvsem možnost, da še naprej prispevam k razvoju znanja, spodbujam razpravo ter navdihujem prihodnje generacije raziskovalcev in strokovnjakov.

   Maja Rejc   

Članica zaposlitve: UP Pedagoška fakulteta (UP PEF), asistentka za področje inkluzivne pedagogike

Doktorski študij opravlja na: UP Pedagoška fakulteta (UP PEF), smer Zgodnje učenje in poučevanje

Raziskovalno področje: Inkluzija otrok s posebnimi potrebami (avtizem, ADHD in druge teme s področja nevrorazličnosti)

____

Želja po raziskovanju me spremlja že od nekdaj, v večji meri pa se je izrazila v času dodiplomskega študija, ko sem začela pridobivati praktične izkušnje na pedagoškem področju tako doma kot v tujini. K odločitvi za nadaljevanje študija je tako pomembno prispeval vpogled v izzive otrok z avtizmom in njihovih družin, predvsem pa spodbuda mentorice na UP PEF, ki je prepoznala mojo željo po raziskovanju tega področja.

Delo na fakulteti vidim kot veliko prednost, saj se tesno prepleta z doktorskim študijem ter mi omogoča sodelovanje v raziskovalnih projektih, udeležbo na znanstvenih dogodkih ter sodelovanje z uveljavljenimi in izkušenimi raziskovalci, kar je zame izjemno dragoceno. V okviru doktorskega študija se ukvarjam z raziskovanjem vloge strokovnih delavcev vrtcev pri zgodnji obravnavi otrok z avtizmom, predvsem pri prepoznavanju zgodnjih opozorilnih znakov avtizma.

Verjamem, da lahko z raziskavo prispevam k izboljšanju zgodnjega prepoznavanja avtizma, kar vodi k zagotavljanju pravočasne podpore otrokom z avtizmom in njihovim družinam ter zboljšanju kakovosti njihovega življenja. Doktorski študij je vsekakor zahteven, a hkrati izjemno zanimiv. Usklajevanje raziskovalnega dela s pedagoškimi in drugimi obveznostmi zahteva dobro organizacijo časa in postavljanje prioritet. Pri soočanju z izzivi pri raziskovalnem delu se lahko obrnem tudi na mentorico, ki mi nudi usmeritve, odpira prostor za nove ideje ter mi nudi podporo pri premagovanju izzivov. Pri raziskovalnem delu me najbolj navdušujejo pestrost tovrstnega dela, kreativnost in neprestano učenje, obenem pa mi veliko motivacijo in zagon daje občutek, da s svojim delom lahko prispevam k izboljšanju stanja na področju zgodnje obravnave otrok z avtizmom.

Študentkam, ki razmišljajo o akademski karieri, bi svetovala, naj pogumno sledijo svojim interesom in ne dvomijo vase, ob zavedanju, da je raziskovanje proces odkrivanja novih perspektiv in nenehnega učenja.

   Tinkara Kodelja   

Članica zaposlitve: UP Fakulteta za management (UP FM), Katedra za management.

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za management (UP FM), smer Management

Raziskovalno področje: Management izobraževanja in zaposlovanja v družbi znanja, poudarek na oblikovanju pristopov za prilagajanje delovnega okolja starejšim zaposlenim v dobi umetne inteligence

____

Skozi celotno izobraževalno pot mi je bilo znanje ključna vrednota, saj nam omogoča kritično mišljenje in širši pogled na družbeno dogajanje kot tudi rast na osebni ravni. Želja po nadgradnji znanja in prepletanje dosedanjega raziskovalnega interesa, izobraževanja v organizacijah, z aktualno temo, digitalne transformacije in umetne inteligence, je še dodatno spodbudilo mojo željo po doktorskem študiju.

Družbeni pomen moje raziskave se odraža v spodbujanju enakih možnosti za vse generacije, preprečevanju izključenosti starejših zaposlenih, pomenu vseživljenjskega učenja in zagotavljanje trajnostnega prenosa znanja med generacijami. S svojim raziskovalnim delom želim ponuditi smernice za pozitivne spremembe pri premagovanju družbenih izzivov in prihodnosti dela, ki ga zaznamujeta starajoča se delovna sila in hiter tehnološki napredek.

Kot doktorska študentka in asistentka se dobro zavedam pomena prenosa znanja med generacijami. Na eni strani ga namreč prejemam od profesorjev in mentorjev, na drugi strani pa ga posredujem študentom, s čimer aktivno sodelujem v akademskem krogu izmenjave znanja in izkušenj. Prenos znanja je tako ključen v raziskovalnem procesu, kjer se raziskovalci soočamo s številnimi izzivi. Izkušeni profesorji nam pomagajo pri premagovanju izzivov in nas s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem usmerjajo. V veliko oporo smo si tudi študentje doktorskega študija, ki se spodbujamo in si delimo nasvete. Sočasno mi  delovanje v akademskem svetu odpira vrata v zakladnico znanja. Vsakodnevni dogodki so tako naenkrat postali možnosti za preučevanje in razmišljanje o metodah preučevanja pojava.

Moj nasvet študentkam, ki razmišljajo o akademski poti bi bil na prvem mestu ta, da raziskujejo teme, ki jih resnično zanimajo, saj je notranja motivacija ključna za vztrajnost v akademskem svetu. Sočasno pa je potrebno zavedanje, da akademska pot zahteva potrpežljivost, radovednost in neprestano učenje, a sočasno ponuja edinstveno priložnost za prispevek k znanosti in vodi v pozitivne spremembe v družbi.

   Urša Rozman   

Članica zaposlitve: UP Pedagoška fakulteta (UP PEF), Oddelek za socialno pedagogiko

Doktorski študij opravlja na: UP Pedagoška fakulteta (UP PEF), smer Edukacijske vede

Raziskovalno področje: Skrb za zdravje in dobrobit učencev v izobraževalnem sistemu, socialne veščine, socialne kompetence

____

Raziskovanje tem povezanih z družbenimi pojavi, področja dela z ljudmi, socialnih kompetenc ter izobraževanja, kot orodja za opolnomočenje posameznikov, me je spodbudilo k odločitvi za doktorski študij. Razvijanje teh področij, za katere verjamem, da jih je potrebno ves čas nadgrajevati, prinese navdušenje, kot odkriješ nekaj novega, primerjaš nove ugotovitve s preteklimi spoznanji in vse to povezuješ s prakso.

Posebno zadovoljstvo je, ko lahko skupaj s študentkami in študenti raziskujem ter osmišljam pomembne socialno pedagoške teme. Pravi izziv in umetnost je najti ravnovesje med praktičnimi in strokovnimi izkušnjami ter znanstvenimi odkritji, saj le tako znanost postane uporabljena, praksa pa utemeljena. V tej umetnosti in ravnovesju se vedno znova pokaže kaj novega, kar je navdihujoče za raziskovalca in učitelja.

Verjamem, da raziskovanje ni namenjeno zgolj akademskim objavam in razpravam, temveč mora nagovarjati prakso, ljudi in konkretne izzive, s katerimi se soočamo.

Doktorski študij in akademska pot prinašata številne izzive, a vztrajnost je ključna na tej poti. Doktorski študij sega tudi na področje osebne rasti, saj nauči, kako ne sprejemati kritik osebno, ampak kot izboljšavo akademske poti.

Bodočim doktorskim študentkam in študentom bi svetovala, da ne pozabite na strast, ki vas vodi k raziskovanju določenega področja. Ohranite radovednost, veselje do raziskovalnih vprašanj in številnih novih spoznanj, do katerih boste prišli.

   Tina Lekan Kraševec   

Članica zaposlitve: UP Pedagoška fakulteta (UP PEF), bibliotekarka

Doktorski študij opravlja na: UP Pedagoška fakulteta (UP PEF), smer Edukacijske vede

Raziskovalno področje: Vzgoja in izobraževanje, informacijska znanost, informacijska pismenost

____

Po naravi sem zelo radovedna in zvedava oseba. Od vedno sem sem bila navdušena nad brskanjem za informacijami in novim znanjem. Vsak dan sem želela izvedeti kaj novega. In od vedno sem si želela raziskovati.

Včasih je informacij, s katerimi smo vsak dan zasuti, preveč. To je tudi eden od razlogov, da raziskujem, kako preživeti v tem informacijskem kaosu. Kako izbrati tiste informacije, ki jih rabimo, in ne izgubljati energije s tistimi, ki jih ne. Prav s tem se ukvarjam tako na delovnem mestu kot pri raziskovanju. Slednje le teoretično zaokroža in nadgrajuje moje vsakodnevno praktično delo. Zato sem z navdušenjem zgrabila priložnost za vpis na doktorski študij. Prepričana sem namreč, da vsako raziskovanje in odkrivanje novih stvari na tak ali drugačen način doprinese k boljši družbi. Včasih gre le za potešitev radovednosti ali “delo za lastno dušo”. A prav zadovoljni posamezniki oblikujejo zadovoljno družbo. Zato ima vsako raziskovalno delo velik pomen za družbo kot celoto.

Res je, da je vsakdanje izzive včasih težko premagovati. Včasih zmanjka energije za službo, družino in še študij. A potem pride dan, ko se “vsi planeti poravnajo” in na koncu dneva si čestitaš, ker ta dan ti je pa res dobro uspel! In zaradi takšnih dnevov je vreden vsak atom energije, ki ga porabiš za študij in raziskovanje.

Zato vsaki študentki, ki se odloča za akademsko kariero, polagam na srce, naj v študiju in raziskovanju uživa. Seveda so tudi dnevi, ko se vprašaš, “kaj mi je tega treba”. Potem pa se usedeš pred računalnik in ob pregledovanju zapiskov lastnega raziskovalnega dela te zajame navdušenje. Takrat si ponosen, da si del raziskovalnega sveta tudi ti sam. Sama še vedno verjamem, da bodo enkrat naše raziskave in naše delo pomagale spremeniti svet na bolje.