Okoljski odtis človeške družbe že presega 1,7-kratnik nosilne zmogljivosti planeta!
- Domov
- O univerzi
- Novice in obvestila
- Okoljski odtis človeške družbe že presega 1,7-kratnik nosilne zmogljivosti planeta!
Okoljski odtis človeške družbe že presega 1,7-kratnik nosilne zmogljivosti planeta!
22. 4. 2020
Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu mirovni aktivist John McConnell predlagal dan spomina na Zemljo, ki bi se praznoval na prvi pomladni dan 21. marca 1970. Nato je ameriški senator Gaylord Nelson za Dan Zemlje proglasil 22. april 1970. Vsako leto so na ta dan obeležili praznik večinoma po Združenih državah, dokler ni Denis Hayes leta 1990 dogodek spromoviral na globalno raven v 141 državah. Zdaj dan koordinira globalna mreža Dneva Zemlje. Dogodek vsakoletno praznujejo v več kot 192 državah; veliko skupnosti tudi po ves teden, ko se zvrstijo različne prireditve, povezane z varovanjem okolja.
Letos s 50-obletnico zaokrožamo praznovanje. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi. Podnebne spremembe veljajo za najpomembnejši izziv za prihodnost človeštva in ohranjanje pogojev, ki omogočajo življenje na tem planetu. Na Statističnem uradu Republike Slovenije so ob tej priložnosti pripravili izbor nekaterih pomembnejših podatkov, povezanih s to tematiko.
Za komentar smo zaprosili prodekana za študijske zadeve in predstojnika Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, izrednega profesorja dr. Gregorja Kovačiča, ki pravi, da se ljudje na enkratnost in ranljivost našega planeta premalokrat spomnimo in da je bila morda epidemija z virusom COVID-19 največje »darilo«, ki ga je lahko ob okrogli obletnici praznovanja dobila sicer 4,5 milijarde let stara Gaja. Za trenutek se je drvenje človeške družbe v prepad ustavilo, planet si je oddahnil. Zdaj je tudi priložnost, da vsak pri sebi razmisli o lastnem okoljskem odtisu, ki ga pušča na planetu. Ljudje so kot najpomembnejši dejavnik spreminjanja Zemljinega ustroja povzročili, da okoljski odtis človeške družbe že presega 1,7-kratnik nosilne zmogljivosti planeta. V 2019 smo tako že 29. julija prekoračili prag, ko je človeška poraba naravnih virov presegla Zemljino zmogljivost njihove obnove (Slovenija ga je presegla že 26. aprila istega leta).
Izr. prof. dr. Gregor Kovačič dodaja: »Obdobje epidemije s COVID-19 je pravi čas, da najprej kot posamezniki, še bolj pa kot človeška družba skupaj razmislimo, na kakšnem planetu želimo živeti v prihodnje. Strinjam se s svarili svetovno poznane intelektualke Naomi Klein, da smo postavljeni na razpotje. Na eni strani grozijo v preteklosti že izvedeni scenariji, v katerih se krizo z epidemijo lahko izkoristi kot šok za razgradnjo skupnosti, socialnih in zdravstvenih pravic, nenasitno ropanje naravnih virov in nadaljnje onesnaževanje planeta in to vse za dobrobit peščice bogatih privilegirancev. Lahko pa epidemijo vzamemo kot svarilo, ki je pokazala, kako krhki smo kot človeška družba, in sprejmemo izziv, ki se ponuja, za ustvarjanje bolj pravične, egalitarne in solidarne družbe, ki bo zasledovala načela sonaravnega trajnostnega razvoja in začela nemudoma reševati tudi vedno bolj perečo podnebno krizo.«
Teme, povezane z varovanjem okolja, trajnostnim razvojem, izkoriščanjem naravnih virov, vzroki okoljskih in podnebnih sprememb ter naravnih nesreč, in teme, povezane s posledicami omenjenih procesov, kot so migracije, svetovna krizna žarišča in podobno, so del študijskega programa Geografija na prvi in drugi stopnji, ki se na UP Fakulteti za humanistične študije izvaja vse od leta 2001. Kot poudarja Kovačič, so to teme, ki mlade vedno bolj zanimajo, diplomanti so opremljeni s kompetencami za razumevanje in delovanje na različnih problemskih področjih sodobnega sveta. Sebe tudi vidijo kot gonilno silo sprememb, ki so nujne, kar se je nenazadnje tudi pokazalo z vznikom gibanja Mladi za podnebno pravičnost.
Na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem pa dvanajsto leto zapored izvajajo študijska programa Varstvena biologija na prvi, dodiplomski stopnji, in Varstvo narave na podiplomski, magistrski stopnji. Oba programa obravnavata teme, povezane z ohranjanjem narave.
Prodekanja za kakovost in predavateljica na obeh študijskih programih redna profesorica dr. Elena Bužan nam je ob tem povedala: »V enajstih letih izvajanja študijskih programov ugotavljamo, da je med mladimi vse več interesa za ohranjanje narave in za reševanje konkretnih praktičnih problemov s področja biotske raznovrstnosti in varstvene biologije. Naši diplomanti se zaposlujejo v institucijah, ki se ukvarjajo s tovrstno tematiko (npr. Zavod za varstvo narave), ki skrbijo za naravna zavarovana območja, kakor tudi v institucijah, ki se ukvarjajo z ozaveščanjem o pomenu narave (nevladne organizacije), med zaposlenimi diplomanti pa je zaslediti tudi take, ki opravljajo najpomembnejše naloge na področju okolja in ki sprejemajo najpomembnejše odločitve in politiko varovanja okolja (Ministrstvo za okolje in prostor).«
Bužanova še dodaja, da je UP aktivna v mednarodni mreži COST akcije G-BiKE z naslovom »Nova evropska mreža o genomski biodiverziteti za odporne ekosisteme«, znotraj katere delujejo raziskovalci iz vseh Evropskih držav na področju ohranjanja genetske raznovrstnosti kot pomembnega dela biotske raznovrstnosti. Skupaj s strokovnjaki Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) pripravljajo ustrezne ukrepe za zaustavitev upada biotske raznovrstnosti. Tudi sama svoje misli zaključuje s pozivom: »Nujno moramo poskrbeti, da bomo do leta 2030 obrnili trend upadanja v trend rasti biotske raznovrstnosti. Pomagajmo planetu in si zagotovimo zdravo prihodnost!«
Epidemija je pokazala na krhkost človeške družbe, našo ranljivost v odnosu do narave pa lahko odpravimo zgolj s skupnimi napori. Pred nami so namreč mnogo večji izzivi, kot je trenutna epidemija. Rešiti moramo problem planetarnega pregrevanja in podnebno krizo. Za to pa so potrebni ukrepi in ti so potrebni zdaj, danes, vsak dan. Zahtevajmo sistemske ukrepe za zmanjševanje človeškega okoljskega (podnebnega) odtisa na lokalni, regionalni, državni in svetovni ravni, hkrati pa delujmo proaktivno tudi v svojem lastnem mikrookolju, pri sebi, svojih bližnjih. V osnovi gre za preživetje naše vrste.
Vse najboljše, Gaja!
Fotografije: Zasebni arhiv izr. prof. dr. Gregorja Kovačiča in prof. dr. Elene Bužan; Miha Peroša, Mirella Baruca
