Prof.dr. Bohinc: »Naša odgovornost je zakoreniniti akademsko tradicijo v tem prostoru«

Namen srečanja je bil pogovor o aktualnih vprašanjih delovanja UP, zato je vodstvo predstavilo dosedanje rezultate in prioritete razvoja na posameznih področjih delovanja UP v letu 2011. Ob tem je rektor poudaril, da položaj v visokem šolstvu ni tako rožnat: »Predlog Uredbe o financiranju javnih visokošolskih zavodov za leto 2011, ki je tik pred sprejetjem, je našo najhitreje rastočo in razvijajočo slovensko univerzo, močno prizadel. V naslednjem desetletnem obdobju naj bi bilo namreč financiranje osnovano po finančnih sredstvih, prejetih s strani države, za leto 2010 – to pa pomeni, da bodo za našo univerzo, navkljub povečevanju števila študentov, študijskih programov in fakultet (za razliko od ostalih), sredstva ostala na isti ravni.« Povedal je tudi, da so bila na sestanku rektorjev vseh slovenskih univerz pri predsedniku Vlade RS dana zagotovila, da bodo za razvoj visokega šolstva zagotovljena dodatna sredstva.  

Da UP stremi k cilju postati vse bolj raziskovalna univerza, kar je tudi temelj razvoja in napredka, pa je s podatki o najvišjem deležu raziskovalcev glede na pedagoško osebje (FTE) potrdil prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo UP, prof. dr. Rado Pišot (UL ima 0,34 odstotka raziskovalcev/pedagoške zaposlene, UM 0,22 odstotka, UP pa kar 0,52 odstotka).

S podobnimi težavami glede potrebnih sredstev za nadaljnji razvoj se je srečala tudi Ortopedska bolnišnica Valdoltra, ki z UP na področju raziskovanja sodeluje že vrsto let, je pojasnil njen dolgoletni primarij, mag. Venčeslav Pišot, dr. med., in obenem izrazil zadovoljstvo  nad vidnim napredkom UP od njenega nastanka do danes.  

Prof. dr. Livio Jakomin je spomnil na izhodišča, ki so bila zastavljena pred oziroma ob ustanovitvi naše univerze: želeli smo enotno primorsko univerzo, kar pa se žal ni uresničilo, saj imamo danes UP in Univerzo v Novi Gorici; kot drugi cilj smo si zastavili odprtost in mediteranskost, saj je UP v osnovi primorska univerza, kar je tudi njena prednost; in nenazadnje – krepiti moramo sodelovanje s slovenskimi šolami v Italiji, pa tudi Avstriji in na Madžarskem, ki s strani slovenske države dobijo premalo podpore. »Prav tako bi moralo biti zanimanje lokalnih medijev večje, kot je sicer, zlasti ko gre za poročanje o uspehih naše univerze in njenih posameznikov,« je zaključil dr. Jakomin. Janez Pergar pa je bil mnenja, da UP v Sloveniji uživa pozitiven ugled, ne glede na nekaj preteklih poskusov medijske diskreditacije, ki jih je bila deležna. V splošnem, tako Pergar, se premalo pogovarjamo o vprašanju univerz, raziskovalne dejavnosti, o družbi znanja.

Boris Pahor, veliki mali upornik, izjemna osebnost našega časa, je prisotnim jasno povedal, da je UP sposobna vzgojiti karakterne ljudi, ki bodo temu prostoru dodali tisto, za kar Slovenija še vedno nima posluha. UP mora zgraditi novo kulturo, kulturo Primorske. Mladi namreč niso dovolj poučeni, ne čutijo slovenske zavesti. Skozi predavanja in študije govoriti o tem je premalo, tega vprašanja se enostavno ne izpostavlja dovolj. Mladi ne čutijo Slovenije za svojo domovino, saj je »Slovenija šla v EU mimo Slovencev v Trstu«. Zato Pahor vidi v UP graditelja nove kulture. »Bodimo v EU, a ohranimo svoje obraze,« je Pahor z besedami Srečka Kosovela zaključil svoje razmišljanje.

Prof. ddr. Mitja Guštin se je strinjal z Borisom Pahorjem in ponovil, da si moramo prizadevati za ves slovenski prostor in razrahljane stike z zamejstvom ponovno okrepiti, za začetek morda z uvedbo poletnih šol za slovenske dijake in študente, ki živijo v Italiji.

Prof. dr. Tomaž Pisanski, ki je bil tudi direktor UP PINT, je ocenil, da je UP na zelo dobri poti in da ni več nobenega dvoma, da je UP ne le primorska, temveč tudi slovenska univerza, ki kot taka deli usodo slovenskega visokošolskega prostora, z vsemi prednostmi in slabostmi le-tega.   

»UP ima vse bolj odgovornost ne le za napredno družbo znanja, temveč tudi za sam razvoj tako regije kot države. V našem poslanstvu je odgovornost za zgodovinsko resnico, za krepitev nacionalne zavesti, posebej primorske  kulture. Največji prispevek k temu pa je akademska tradicija, ki v tem prostoru še ni zakoreninjena,« je  srečanje zaključil prof. dr. Bohinc, ki se je prisotnim zahvalil za obisk z željo po tovrstnih nadaljnjih rednih srečanjih.
Oglejte si fotoutrinke Alena Ježovnika.
Za dodatne informacije:

Mirella Baruca, samostojna svetovalka za odnose z javnostmi
Univerza na Primorskem / Universita` del Litorale / University of Primorska
Titov trg 4, 6000 Koper
tel.:          +386 (05) 611 75 43
gsm:        +386 (040) 457 510
e-mail:    mirella.baruca@upr.si
http:        www.upr.si (1)  Naziv častni doktor Univerze na Primorskem prejme posameznik za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti ali za odmevne prispevke na področju krepitve medčloveških odnosov. Naziv častni senator Univerze na Primorskem prejme posameznik za pomemben prispevek k razvoju in ugledu univerze.