Srdjan Cvijetović, Siol.net: Slovenija bi lahko bila gonilna sila podonavske e-regije

Ljubljana, 9. september 2011 - Za dosego tega je pomembno zbrati čim več pobudnikov in zainteresiranih ter učinkovite rešitve čim prej uveljaviti v praksi, je prepričan dr. Jože Gričar. Intenzivna uporaba e-tehnologij na področjih, kot so izobraževanje, turizem, ohranjanje kulturne dediščine, prijaznejši in hitrejši dostop do informacij javnega značaja, komunikacija z javno upravo, optimiziranje prometne infrastrukture in številna druga, ustvarja mnoge prednosti in krepi konkurenčno prednost tako posameznikom kot družbi v celoti. Ena izmed vrednost teh pridobitev je tudi, da niso pogojene z državnimi mejami, temveč da omogočajo in celo spodbujajo širšo regionalno udeležbo. Podonavska regija s 14 zelo različnimi državami Sodelujoči v slovenski medobčinski pobudi Čezmejno e-sodelovanje v podonavski e-regiji si želijo, da bi podonavska regija, kjer je 14 držav z zelo različnimi stopnjami uveljavljenosti e-rešitev in e-storitev v vsakdanjem življenju, od Nemčije do Bolgarije, postala zgleden primer. To je zlasti pomembno v luči podobnih regionalnih pobud, recimo baltske ali tiste, ki ji je neke vrste mentor Francija, kajti tako se manjša tekmovalnost med regijami in se odpirajo možnosti za širše medsebojno sodelovanje.

V omenjeni slovenski pobudi že zdaj sodeluje pester nabor organizacij, od predstavnic akademskega okolja in raziskovalnih centrov prek občin, ministrstev, območnih gospodarskih in obrtno-podjetniških zbornic ter organizatorjev velikih mednarodnih dogodkov do ponudnikov e-tehnologij in drugih podjetij. dr. Jože Gričar, Univerza v Mariboru Postati osrednji tudi razvojno, ne le zemljepisno Pobuda je nastala skoraj neformalno in še danes ne prejema nobenega državnega ali evropskega denarja, je povedal dr. Jože Gričar, programski koordinator in zaslužni profesor Univerze v Mariboru, in dodal: "Začutili smo, da naša prizadevanja presegajo dosedanje okvirje dela in da je dozorel čas in program za mednarodno konferenco o podonavski e-regiji." Ta bo potekala 19. in 20. septembra v Ljubljani in se povezuje s poslovnim forumom podonavske regije, ki ga v začetku novembra na Dunaju organizira avstrijska gospodarska zbornica.

Ljubljana ni bila izbrana naključno, saj ima zemljepisno že zdaj osrednje mesto v regiji, organizatorji pa si želijo, da bi Ljubljana in Slovenija utrdili svojo osrednjo vlogo tudi v razvojnem smislu. "Naša prednost je tudi v tem, da je naše poznavanje jezikov nad povprečjem regije in zato s sosedi lažje in bolje komuniciramo," je ob tem pripomnil dr. Aleksander Panjek, izredni profesor in prorektor za mednarodno sodelovanje in evropske projekte Univerze na Primorskem, ki tako kot mariborska univerza predstavlja slovenski akademski prostor v pobudi. dr. Aleksander Panjek, Univerza na Primorskem Zoran Vehovar: "Veseli nas, da smo enakovreden partner" V medobčinski pobudi dejavno sodeluje tudi Telekom Slovenije, tako bosta med udeleženci konference podpredsednik uprave mag. Zoran Vehovar in vodja službe za raziskave in razvoj dr. Blaž Peternel. "Veseli nas, da v pobudi ne sodelujemo le kot najnaprednejši in največji slovenski ponudnik telekomunikacijskih storitev, temveč kot enakovreden partner, kjer smo lahko veliko povedali, a obenem tudi slišali veliko novih in zanimivih idej," je ob bližajoči se konferenci udeležbo Telekoma Slovenije opisal Vehovar. mag. Zoran Vehovar Napisal: Srdjan Cvjetović, siol.net
Foto: Ana Kovač/siol.net

Ljubljana, 9. september 2011 - Za dosego tega je pomembno zbrati čim več pobudnikov in zainteresiranih ter učinkovite rešitve čim prej uveljaviti v praksi, je prepričan dr. Jože Gričar. Intenzivna uporaba e-tehnologij na področjih, kot so izobraževanje, turizem, ohranjanje kulturne dediščine, prijaznejši in hitrejši dostop do informacij javnega značaja, komunikacija z javno upravo, optimiziranje prometne infrastrukture in številna druga, ustvarja mnoge prednosti in krepi konkurenčno prednost tako posameznikom kot družbi v celoti. Ena izmed vrednost teh pridobitev je tudi, da niso pogojene z državnimi mejami, temveč da omogočajo in celo spodbujajo širšo regionalno udeležbo. Podonavska regija s 14 zelo različnimi državami Sodelujoči v slovenski medobčinski pobudi Čezmejno e-sodelovanje v podonavski e-regiji si želijo, da bi podonavska regija, kjer je 14 držav z zelo različnimi stopnjami uveljavljenosti e-rešitev in e-storitev v vsakdanjem življenju, od Nemčije do Bolgarije, postala zgleden primer. To je zlasti pomembno v luči podobnih regionalnih pobud, recimo baltske ali tiste, ki ji je neke vrste mentor Francija, kajti tako se manjša tekmovalnost med regijami in se odpirajo možnosti za širše medsebojno sodelovanje.

V omenjeni slovenski pobudi že zdaj sodeluje pester nabor organizacij, od predstavnic akademskega okolja in raziskovalnih centrov prek občin, ministrstev, območnih gospodarskih in obrtno-podjetniških zbornic ter organizatorjev velikih mednarodnih dogodkov do ponudnikov e-tehnologij in drugih podjetij. dr. Jože Gričar, Univerza v Mariboru Postati osrednji tudi razvojno, ne le zemljepisno Pobuda je nastala skoraj neformalno in še danes ne prejema nobenega državnega ali evropskega denarja, je povedal dr. Jože Gričar, programski koordinator in zaslužni profesor Univerze v Mariboru, in dodal: "Začutili smo, da naša prizadevanja presegajo dosedanje okvirje dela in da je dozorel čas in program za mednarodno konferenco o podonavski e-regiji." Ta bo potekala 19. in 20. septembra v Ljubljani in se povezuje s poslovnim forumom podonavske regije, ki ga v začetku novembra na Dunaju organizira avstrijska gospodarska zbornica.

Ljubljana ni bila izbrana naključno, saj ima zemljepisno že zdaj osrednje mesto v regiji, organizatorji pa si želijo, da bi Ljubljana in Slovenija utrdili svojo osrednjo vlogo tudi v razvojnem smislu. "Naša prednost je tudi v tem, da je naše poznavanje jezikov nad povprečjem regije in zato s sosedi lažje in bolje komuniciramo," je ob tem pripomnil dr. Aleksander Panjek, izredni profesor in prorektor za mednarodno sodelovanje in evropske projekte Univerze na Primorskem, ki tako kot mariborska univerza predstavlja slovenski akademski prostor v pobudi. dr. Aleksander Panjek, Univerza na Primorskem Zoran Vehovar: "Veseli nas, da smo enakovreden partner" V medobčinski pobudi dejavno sodeluje tudi Telekom Slovenije, tako bosta med udeleženci konference podpredsednik uprave mag. Zoran Vehovar in vodja službe za raziskave in razvoj dr. Blaž Peternel. "Veseli nas, da v pobudi ne sodelujemo le kot najnaprednejši in največji slovenski ponudnik telekomunikacijskih storitev, temveč kot enakovreden partner, kjer smo lahko veliko povedali, a obenem tudi slišali veliko novih in zanimivih idej," je ob bližajoči se konferenci udeležbo Telekoma Slovenije opisal Vehovar. mag. Zoran Vehovar Napisal: Srdjan Cvjetović, siol.net
Foto: Ana Kovač/siol.net

Ljubljana, 9. september 2011 - Za dosego tega je pomembno zbrati čim več pobudnikov in zainteresiranih ter učinkovite rešitve čim prej uveljaviti v praksi, je prepričan dr. Jože Gričar. Intenzivna uporaba e-tehnologij na področjih, kot so izobraževanje, turizem, ohranjanje kulturne dediščine, prijaznejši in hitrejši dostop do informacij javnega značaja, komunikacija z javno upravo, optimiziranje prometne infrastrukture in številna druga, ustvarja mnoge prednosti in krepi konkurenčno prednost tako posameznikom kot družbi v celoti. Ena izmed vrednost teh pridobitev je tudi, da niso pogojene z državnimi mejami, temveč da omogočajo in celo spodbujajo širšo regionalno udeležbo. Podonavska regija s 14 zelo različnimi državami Sodelujoči v slovenski medobčinski pobudi Čezmejno e-sodelovanje v podonavski e-regiji si želijo, da bi podonavska regija, kjer je 14 držav z zelo različnimi stopnjami uveljavljenosti e-rešitev in e-storitev v vsakdanjem življenju, od Nemčije do Bolgarije, postala zgleden primer. To je zlasti pomembno v luči podobnih regionalnih pobud, recimo baltske ali tiste, ki ji je neke vrste mentor Francija, kajti tako se manjša tekmovalnost med regijami in se odpirajo možnosti za širše medsebojno sodelovanje.

V omenjeni slovenski pobudi že zdaj sodeluje pester nabor organizacij, od predstavnic akademskega okolja in raziskovalnih centrov prek občin, ministrstev, območnih gospodarskih in obrtno-podjetniških zbornic ter organizatorjev velikih mednarodnih dogodkov do ponudnikov e-tehnologij in drugih podjetij. dr. Jože Gričar, Univerza v Mariboru Postati osrednji tudi razvojno, ne le zemljepisno Pobuda je nastala skoraj neformalno in še danes ne prejema nobenega državnega ali evropskega denarja, je povedal dr. Jože Gričar, programski koordinator in zaslužni profesor Univerze v Mariboru, in dodal: "Začutili smo, da naša prizadevanja presegajo dosedanje okvirje dela in da je dozorel čas in program za mednarodno konferenco o podonavski e-regiji." Ta bo potekala 19. in 20. septembra v Ljubljani in se povezuje s poslovnim forumom podonavske regije, ki ga v začetku novembra na Dunaju organizira avstrijska gospodarska zbornica.

Ljubljana ni bila izbrana naključno, saj ima zemljepisno že zdaj osrednje mesto v regiji, organizatorji pa si želijo, da bi Ljubljana in Slovenija utrdili svojo osrednjo vlogo tudi v razvojnem smislu. "Naša prednost je tudi v tem, da je naše poznavanje jezikov nad povprečjem regije in zato s sosedi lažje in bolje komuniciramo," je ob tem pripomnil dr. Aleksander Panjek, izredni profesor in prorektor za mednarodno sodelovanje in evropske projekte Univerze na Primorskem, ki tako kot mariborska univerza predstavlja slovenski akademski prostor v pobudi. dr. Aleksander Panjek, Univerza na Primorskem Zoran Vehovar: "Veseli nas, da smo enakovreden partner" V medobčinski pobudi dejavno sodeluje tudi Telekom Slovenije, tako bosta med udeleženci konference podpredsednik uprave mag. Zoran Vehovar in vodja službe za raziskave in razvoj dr. Blaž Peternel. "Veseli nas, da v pobudi ne sodelujemo le kot najnaprednejši in največji slovenski ponudnik telekomunikacijskih storitev, temveč kot enakovreden partner, kjer smo lahko veliko povedali, a obenem tudi slišali veliko novih in zanimivih idej," je ob bližajoči se konferenci udeležbo Telekoma Slovenije opisal Vehovar. mag. Zoran Vehovar Napisal: Srdjan Cvjetović, siol.net
Foto: Ana Kovač/siol.net