UP je obiskal prof. Victor M. Polterovich, član ruske akademije za znanost

Več o četrtkovem dogodku si lahko preberete na povezavi: Tretja skupna akademija Fakultete za management in Moskovske ekonomske fakultete.

V nadaljevanju si lahko preberete zapis novinarja Mitje Volčanška (Slovenska tiskovna agencija), ki se je pogovarjal z njim.

Pri privatizacijskih procesih cilj ne bi smel biti privatizacija kot taka, pač pa bi morala imeti izvedba privatizacije za cilj povečanje učinkovitosti gospodarstva kot celote. Pri tem je pomembno ohraniti ravnovesje med različnimi oblikami lastnine, je za STA ocenil redni član ruske akademije znanosti Viktor M. Polterovič.

Polterovič, ki sicer dela na Moskovski ekonomski fakulteti, se je v Sloveniji mudil na vabilo dekana Fakultete za management Univerze na Primorskem Matjaža Novaka ob izvedbi tretje slovensko-ruske skupne akademije Fakultete za management in moskovske fakultete. Na akademiji je predstavil tudi svoje videnje teorije gospodarskih reform, pri čemer je pojasnil, da pri večini reform ne gre za projekt v enem koraku, ampak za daljšo pot, ki jo je treba vnaprej načrtovati, če želimo, da bo uspešna. Zaradi raznih omejitev, tako institucionalnih kot političnih, pa najboljših institutov ne moremo uvesti čez noč, pač pa moramo sprva implementirati vmesne institute in jih nato postopno spreminjati. Pri tem je pomembno razumeti pravila in pogoje za njihovo uvedbo.

"Nekateri pogoji so zelo preprosti: tako na primer ne bi smeli narediti škode širšim skupinam ljudi, saj če ljudje niso zadovoljni s prvim reformnim korakom, potem se bodo upirali naslednjemu koraku, in praviloma to pomeni, da bo celotna reforma neuspešna," dodaja Polterovič. Glede privatizacijskih procesov akademik opozarja na napačno predstavo, da je privatizacija vedno dobra za ljudi. Tako teoretične kot empirične raziskave pa nam povejo, da naš cilj ne bi smel biti preprosto izpeljati privatizacijo, "cilj bi moral biti povečati učinkovitost gospodarstva kot celote". Da bi to dosegli, pa je treba ohranjati ravnovesje med različnimi oblikami lastnine, ocenjuje ruski strokovnjak, za katerega je v nekaterih primerih državno lastništvo lahko boljše od zasebnega.

Tako je Polterovič denimo kritičen do načina privatizacije v Rusiji. Ta je bila izvedena zelo hitro, saj je prva privatizacijska faza trajala zgolj leto in pol, kljub privatizaciji številnih podjetij pa država v zameno ni dobila učinkovitega zasebnega sektorja, zaradi padca proizvodnje med letoma 1992 in 1998 pa so izgubili več kot 40 odstotkov BDP. V Sloveniji je privatizacija trajala dlje in bila po njegovem precej bolj učinkovita od ruske, saj je bila bolj uravnotežena in je do neke mere vključevala tudi nacionalizacijo.

Zaradi težav v zadnjih letih je slovenska vlada zdaj pod pritiskom mednarodnih inštitucij, od mednarodnega denarnega sklada do OECD, po množični privatizaciji državnih podjetij. Slovenci nad tem niso zadovoljni, ugotavlja Polterovič, ki dodaja, da "šok terapija ni dober način, kako se lotiti tako pomembnih tem". Poleg tega se privatizacija dogaja v slabih, neugodnih časih, "toda v slabih časih so cene podjetij nizke in zato jih ni donosno sploh prodati".

Kot koraka v pravo smer pa Polterovich razume ustanovitev SDH in klasifikacijo državnih podjetij, kar po njegovem kaže na skrb, da ne bi prišlo do vsesplošne privatizacije. Pri tem svetuje, naj se Slovenija zgleduje po državah s pozitivnimi izkušnjami s tega področja, kot npr. Norveška in Kanada.

Polterovich se je dotaknil tudi konkretnih primerov prodaj. Tako denimo ne razume prodaje Aerodroma Ljubljana. "Po mojem ni bilo nobenega razloga za takšen korak," pravi. Glede Luke Koper pa na primer meni, da bi bilo za državo dovolj, da ohrani kontrolni, 51-odstotni delež. Kar se tiče strukturnih reform, bi morala Slovenija po njegovih besedah znotraj splošnih smernic najti svojo pot, kako jih izpeljati.

Sicer pa kot največjo težavo in izziv za našo državo vidi področje tehnološkega razvoja in inovacij. Slovenija, tako Polterovič, bi morala postaviti na noge posebno ustanovo, ki bi povečala raven, kakovost in število inovacij, s tem pa bi lahko konkurirala drugim državam.

Več o Victorju M. Polterovichu:

• https://en.m.wikipedia.org/wiki/Victor_Polterovich
• http://members.tripod.com/VM_Polterovich/

Preberite tudi:

• Odmeven obisk ruske delegacije največje državne univerze iz V. M. Lomonosova iz Moskv, 28. 11. 2014
• Minister Karl Erjavec podprl srečanje predstavnikov Univerze na Primorskem in največje ruske državne univerze Lomonosov, 26. 11. 2014
• Podpis Pogodbe o sodelovanju med Fakulteto za management Univerze na Primorskem in Ekonomsko fakulteto Državne univerze v Moskvi, 2. 10. 2014; 15. 10. 2014