V novembru na UP prejeti tudi projekti ARIS in PUŠ
- Domov
- O univerzi
- Novice in obvestila
- V novembru na UP prejeti tudi projekti ARIS in PUŠ
Konec oktobra so bili pridobljeni Ciljni raziskovalni projekti (CRP), o matičnih smo že poročali, nato pa sta nas razveselila še dva. V novembru pa so bili pridobljeni tudi pomembni projekti tako za študentsko raziskovanje (projekti PUŠ) in pa nadaljevanje dela naših raziskovalk in raziskovalcev (ARIS). Več o vseh pridobljenih projektih pa v nadaljevanju.
Sprejetih je bilo pet temeljnih projektov (od tega trije z vodilnim partnerstvom) in pa en postdoktorski projekt.
vodja projekta: dr. Danaja Rutar
vrsta projekta: temeljni projekt
nosilna organizacija: UP FAMNIT
O PROJEKTU: Ljudje imajo edinstveno sposobnost, da lahko mislijo neskončno veliko misli na podlagi re-kombiniranja konceptov – to zmožnost omogočajo kompozicionalne reprezentacije. Kompozicionalnost pomeni, da je mogoče omejeno število primitivnih funkcij (ključne operacije oziroma funkcije, ki podpirajo učenje konceptov) kombinirati in znova združevati v bolj kompleksne misli v skladu s pravili za njihovo kombiniranje. Čeprav ključna značilnost človeške višje kognicije, je zanimivo, da mladi otroci kompozicionalnih reprezentacij nimajo. Naš projekt si prizadeva postaviti teoretične in empirične temelje za razumevanje vznika in strukture logičnih kompozicionalnih reprezentacij v okviru napovednega procesiranja (NP). Da bi dosegli ta namen, smo projekt zasnovali okoli dveh razvojno-psiholoških in enega NP. Prvi cilj je preučiti kakšna je struktura pred-kompozicionalnih reprezentacij in kako se le-te razvijejo v kompozicionalne reprezentacije. Drugi cilj je nasloviti vprašanje kateri set primitivnih funkcij in kombinatoričnih pravil tvori kompozicionalne reprezentacije in ali je ta set učinkovit pri minimizaciji napovedne napake. Tretji cilj je izraziti izsledke prvih dveh ciljev skozi mehanizme NP. NP je poenotena teorija kognicije, percepcije in delovanja, ki temelji na enem setu glavnih mehanizmov, zaradi česar ima ta teorija močno razlagalno vrednost (Clark, 2013).
vodja projekta: dr. Enes Pasalic
vrsta projekta: temeljni projekt
nosilna organizacija: UP IAM
O PROJEKTU: Glavni cilj tega projekta je izboljšati naše razumevanje določenih kombinatoričnih objektov. Glavni med njimi so določeni specifični razredi (vektorskih) Boolovih funkcij in linearnih kod, ki nosijo dodatne lastnosti, ki so se izkazale za uporabne v določenih kriptografskih aplikacijah. Če naštejemo nekaj teh aplikacij, so sheme za deljenje skrivnosti (z uporabo minimalnih linearnih kod) ali kod za popravljanje napak v kontekstu postkvantne kriptografije (preko samo-pravokotnih kod). Končni cilj predlaganega projekta je iskanje nadaljnjih povezav med določenimi pomembnimi diskretnimi strukturami, ki lahko povečajo naše znanje o njihovem strukturnem obnašanju.
vodja projekta: dr. Suzana Laporšek
vrsta projekta: temeljni projekt
nosilna organizacija: UP FM
O PROJEKTU: Projekt temelji na štirih glavnih ciljih: (1) Oceniti učinke avtomatizacije na slovenski trg dela z empirično oceno vpliva avtomatizacije na rezultate na trgu dela, oceno tveganja avtomatizacije za delovna mesta in oceno posledic avtomatizacije na kakovost delovnih mest. (2) Preučiti izzive platformnega dela v Sloveniji z oceno kakovosti platformnega dela (skozi več dimenzij kakovosti dela, vključno s fizičnim okoljem, intenzivnostjo dela, kakovostjo delovnega časa, socialnim okoljem, kompetencami in avtonomijo, priložnostmi in zaslužkom), z analizo vloge in učinkov algoritemskega managementa na kakovost dela ter z analizo pravnih vidikov platformnega dela. (3) Oceniti posledice dela na daljavo z oceno razširjenosti dela na daljavo v Sloveniji, z analizo kakovosti dela na daljavo (po zgoraj navedenih dimenzijah), z izvedbo primerjave s platformnim delom in analizo pravnega vidika dela na daljavo. (4) Predstaviti učinke digitalizacije na kompetence, potrebne v prihodnosti,, s posebnim poudarkom na poklicih z največjim tveganjem avtomatizacije.
vodja projekta: dr. Petra Kavrečič Božeglav
vrsta projekta: temeljni projekt
nosilna organizacija: Inštitut za narodnostna vprašanja
partner na UP: UP FHŠ
O PROJEKTU: Projekt bo obravnaval javno vlogo žensk v procesu narodne afirmacije ter vzpona narodnih gibanj na primeru delovanja organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda (CMD). Ob tem se bo osredotočil na vprašanja vezana na žensko javno delovanje v nacionalističnem in narodno-obrambnem okolju s poudarkom na CMD, na vpliv tovrstnega angažiranja pri emancipaciji ter na dinamiko sobivanja in stikov različnih narodnostnih skupin na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Dežele, kjer je v obdobju Avstro-Ogrske živelo slovensko prebivalstvo, je zaznamovala etnična heterogenost, saj je šlo za prostor, kjer so sobivale, poleg slovenske še nemška, furlanska in italijanska narodna skupnost. Narodne elite vseh omenjenih skupnosti so za dosego narodne afirmacije in uveljavljanje svojih političnih, kulturnih, izobraževalnih in ekonomskih zahtev ustanavljale narodne organizacije, del katerih so bile tudi samostojna ženska društva. VEČ
vodja projekta: dr. Samo Lešnik
vrsta projekta: temeljni projekt
nosilna organizacija: UM FKKT
partner na UP: UP FAMNIT
O PROJEKTU: v pridobivanju
vodja projekta: dr. Marko Gavriloski Tretjak
vrsta projekta: podoktorski projekt
nosilna organizacija: UP PEF
O PROJEKTU: Projekt »Mapiranje molka: analiza stresorjev in mikroagresij pri doživljanju manjšinskega stresa LGBT+ mladih v izobraževanju« se osredotoča na problematiko manjšinskega stresa in mikroagresij med LGBT+ mladimi v slovenskem izobraževalnem sistemu. Ta tematika v Sloveniji doslej ni bila temeljito raziskana, kljub njeni pomembnosti, ki izhaja iz predhodnih študij. Te so osvetlile različne aspekte vsakdanjih življenj LGBT+ skupnosti, vključno z izkušnjami učiteljic_ev, stališči dijakinj_ov in specifičnimi izzivi, kot so nasilje v šolah in izzivi med pandemijo COVID-19.
O PROJEKTU: v pridobivanju
O PROJEKTU: V okviru projekta bomo preverjali, na kakšen način se načelo vključenosti udejanja na treh javnih univerzah: na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru ter Univerzi na Primorskem. Vse tri javne univerze imajo namreč v okviru svojih strategij in načel delovanja vključenost izpostavljeno kot eno temeljnih načel. Skrb za posebne skupine študentov (študente s posebnimi potrebami in posebnimi statusi) je v vključujoči družbi nujna za razvoj vsakega univerzitetnega prostora in predstavlja nadaljevanje vključujočega izobraževanja na nižjih ravneh, tj. na srednješolskih in osnovnošolskih programih. Vrednote enakosti, dostopnosti in dostojanstva pa so prepoznane kot nujne za krepitev človeških potencialov in s tem tudi izobraževalnih in znanstvenih dosežkov in napredka.
UP je 15. novembra prejela sklep o sofinanciranju projektov iz razpisa za Problemsko učenje študentov v delovnem okolju: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024–2027, s skrajšanim nazivom PUŠ v delovno okolje 2024–2027. Zahvaljujoč temu bomo v naslednjem letu izvedli 20 projektov, od tega 14 v sodelovanju s poslovnimi subjekti iz gospodarstva in 6 skupaj z neprofitnimi nevladnimi organizacijami oziroma zavodi.