Ženske v znanosti - Intervju z dr. Živo Fišer

Ženske v znanosti - Intervju z dr. Živo Fišer 

Med 11. 2. (mednarodnim dnevom žensk in deklet v znanosti) in 8. 3. (mednarodnim dnevom žensk), predstavljamo raziskovalke UP, ki so v preteklem letu dosegle pomembne mejnike v svojem raziskovalnem delu in njihove misli o položaju žensk v znanosti.

Dr. Živa Fišer se ukvarja z različnimi aspekti proučevanja rastlin, reprodukcijske biologije vse do njihovega varovanja v naravnem življenjskem okolju, v letu 2021 je vodila COST akcijo »An integrated approach to conservation of threatened plants for the 21st Century«.

Človek je pogosto v neskladju z naravo. Ne razume njenega pomena za lasten obstoj in se pogosto obnaša destruktivno. Vaše raziskave so usmerjene k preučevanju in varovanju rastlin ter poučevanju pomembnosti ponovnega vzpostavljanja skladnosti med ljudmi in naravnim okoljem. Kaj vas je pritegnilo k zelo specifičnim raziskavam in kaj je to, kar upate, da boste z njimi dosegli?

Oddelek za biodiverziteto že od samega začetka delovanja posebno pozornost posveča varovanju in ohranjanju ogroženih vrst. Kljub temu da živimo na območju z razmeroma veliko biotsko pestrostjo, se tudi pri nas kažejo spremembe v okolju, ki vplivajo na stanje vrst, najbolj pa seveda na tiste, ki so redke in ogrožene. Sprememba rabe tal, zaraščanje, naraščajoč turizem, globalne klimatske spremembe, širjenje tujerodnih vrst – to so realne grožnje, ki smo jim priča. V zadnjih letih se s sodelavci posvečamo predvsem izjemno redkim, posledično tudi ogroženim, rastlinskim vrstam pri nas – npr. Tommasinijevi popkoresi, dinarski smiljki, raznolistni mačini ... Vse te vrste so vezane na specifična življenjska okolja in ob spremembah v teh okoljih lahko hitro pride do upada populacija ali pa – česar si seveda ne želimo – lokalnega izumrtja. Seveda si želim, da bi naše raziskale pripomogle k daljnoročnemu ohranjanju teh vrst v naravi, čeprav včasih raziskovalci  pri tem nimamo zadnje besede. So pa naše raziskave zagotovo prinesle veliko novega znanja in zanimivih rezultatov.

Izvajate tudi projekt, imenovan »An Integrated Approach to Conservation of Threatened Plants for the 21st Century« (»Celostni pristop k ohranjanju ogroženih rastlin za 21. stoletje«). Kaj bo ključen rezultat teh raziskav?

Omenjeni projekt v večji meri ni raziskovalni projekt, temveč predvsem projekt povezovanja raziskovalcev, ki delujejo na istem področju – na področju raziskovanja in varovanja ogroženih rastlin. Njegov cilj je predvsem zmanjšati izjemno velike razlike v aktivnostih ohranjanja vrst, ki jih zaznavamo v Evropi. Te razlike so povezane predvsem s sredstvi, ki jih države namenjajo varovanju. Preko organizacije različnih poletnih šol – lani smo npr. organizirali kar tri – ter omogočanja krajših in srednje dolgih raziskovalnih obiskov želimo aktivneje vključiti mlade raziskovalce ter raziskovalce iz držav, ki varovanju ogroženih vrst namenjajo manj pozornosti. Tu govorimo predvsem o državah jugovzhodne in vzhodne Evrope.

Kakšna je vaša vizija, kot znanstvenice, ki želi ohraniti ogrožene rastline, naš planet in njegovo biodiverziteto v naslednjem stoletju oziroma prihodnosti?

Sama vedno poudarjam, da bi v varovanje ogroženih vrst in narave nasploh morali bolj vključevati javnost, a žal imam včasih občutek, da znanstveniki in splošna javnost stojijo na dveh nasprotnih bregovih iste reke. Da bi ljudje razumeli pomen varovanja vrst – od atraktivnih velikih sesalcev pa vse do manj opaznih rastlin ali gliv –, jih moramo informirati, izobraževati, spodbujati in vključevati. Seveda to ne velja le za varovanje ogroženih vrst, temveč narave nasploh. Morda pa potrebujemo več »naravovarstvenih influencerjev«, ki bi glas znanstvenikov ponesli v množico.

dr. Vesna Grahovac, Sektor za raziskovalno, razvojno in umetniško dejavnost