6. 7. 2010
Uvod v samo konferenco je mednarodna poletna šola, na kateri bodo sodelovali priznani strokovnjaki obravnavanega področja, prof. Cristopher Taylor (Univerza v Trstu), prof. Eija Ventola (Univerza v Helsinkih) in prof. James Martin (Univerza v Sydneyju), tudi plenarni predavatelji na konferenci. Slušatelji bodo za svojo udeležbo in seminarsko nalogo pridobili kreditne točke, ki jih lahko uveljavijo pri sorodnih predmetih v svojem študijskem programu po bolonjskih smernicah na kateri izmed evropskih univerz. Poletna šola poteka od 5. do 7. julija v prostorih UP PEF.
Poletna šola bo obravnavala pismenost z vidika žanrov v luči sydneyjske šole (James Martin), večkodnost (Eija Ventola) ter prevajanje večkodnih besedil (Christopher Taylor).
Petčlanski Organizacijski odbor konference, ki ga poleg predsednice sestavljajo še dr. Aleksandra Bizjak Končar (ZRC SAZU Ljubljana), Tina Kadunec (UP PEF), Mojca Šauperl (UP Fakulteta za humanistične študije), Šarolta Godnič Vičič (UP Fakulteta za turistične študije Turistica) in Jernej Vičič (UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije), je bil ob pomoči pokroviteljev, ki so prispevali sredstva za izvedbo konference, kos zahtevni organizacijski nalogi. Društva, tako pri nas kot tudi drugod po svetu, namreč nimajo lastnih finančnih virov, delujejo po principu prostovoljstva, prav tako nimajo sedeža ali prostorov. Zato so tovrstne konference tudi izjemne priložnosti skupnih srečanj, kjer si lahko jezikoslovci izmenjajo znanstvene poglede, svoja mnenja in izkušnje obravnavanega področja v sklopu SFJ. V svetovnem merilu pa »International Systemic Functional Linguistics Association«, ki je ravno tako neprofitno mednarodno društvo, združuje nacionalna oziroma kontinentalna društva, npr. evropsko, ameriško, avstralsko itn. Razširja teoretična spoznanja in praktične dosežke (predvsem na področju izobraževanja) sistemsko-funkcijskih jezikoslovcev preko spleta, revij, knjižnih izdaj, seminarjev, konferenc in delavnic.
Kontinentalna društva organizirajo letno konferenco, evropsko vsako leto v eni državi. 2006 je bila taka konferenca v Italiji v Gorici, organizirala jo je Univerza v Trstu, 2007 v Saarbrucknu v Nemčiji, 2008 v Helsinkih, 2009 v Cardiffu v Angliji, letos pa bo potekala od 9. do 11. julija v Kopru pod okriljem Univerze na Primorskem, na Fakulteti za humanistične študije, ki je odstopila svoje prostore.
Okvirna tema 22. evropske konference in delavnice SFJ je Zapletenost besedilnega pomena, znotraj nje bodo obravnavane sodobne jezikoslovne teme, »ki pokrivajo področje teorije sistemsko-funkcijskega jezikoslovja in njene aplikacije v rabi jezika, korpusov, računalniškega jezikoslovja, žanrskosti, kritičnega diskurza ter v svetu vse bolj uporabljene teorije vizualne slovnice. Ta obravnava tvorjenje pomenov tudi z drugimi semiotskimi kodi (kot npr. s slikovnim, z glasbenim, gibalnim itn.), ne le z jezikovnim. Izvlečki referatov obetajo zanimivo konferenco, za nas še posebej razveseljujoče pa je, da bodo na konferenci nastopili tudi slovenski jezikoslovci, ki so se usmerili v raziskovanje slovenščine tudi v okviru teorije SFJ.« je povedala predsednica konference dr. Sonja Starc. Več o tem.
Konference se bo udeležilo več kot 100 prijavljenih udeležencev iz sedemindvajsetih držav – jezikoslovcev (profesorjev, podiplomskih študentov, doktorandov, prevajalcev in predstavnikov založniških hiš, ki izdajajo dela s področja SFJ), na slovesni otvoritvi v petek, 9. julija 2010, pa bo udeležence nagovoril prorektor izr. prof. dr. Roberto Biloslavo.
Prilagamo še povezavi do gradiv: - Mednarodna poletna šola SFJ (študijsko gradivo)
- 22. evropska konferenca in delavnice SFJ (izvlečki)
Za dodatne informacije:
Mirella Baruca, samostojna svetovalka za odnose z javnostmi in promocijo
Univerza na Primorskem / Universita` del Litorale / University of Primorska
Titov trg 4, 6000 Koper
tel.: +386 (05) 611 75 03
fax: +386 (05) 611 75 61
e-mail: mirella.baruca@upr.si
http: www.upr.si
Več o SFJ:
Utemeljitelj sistemsko-funkcijskega jezikoslovja (SFJ) je Michael A. Halliday, najprej je deloval v Veliki Britaniji, že nekaj let pa v Avstraliji, v Sydneyu, kjer so danes zbrani najodmevnejši jezikoslovci SFJ (J. Martin, R. Hasan, C. Mathiessen, T. van Leuween, M. O' Toolan …).
Sistemsko-funkcijsko jezikoslovje je seveda daleč najbolj razvito v angleščini. Ta teorija pa je našla pot tudi v kitajski jezik (mandarinščino in kantonščino; Halliday je proučeval tudi kitajščino), danski, finski, nemški, španski, francoski jezik. Pred kratkim je izšla sistemsko-funkcijska francoska slovnica, letos bo na koprski konferenci predstavljena španska.
Slovenistika je začela spoznavati Hallidaya v 80. letih, vzporedno s pragmatičnim jezikoslovjem, med prvimi, ki je obravnavala stavke sistemsko-funkcijsko (SF) je bila Olga Kunst Gnamuš, nekaj vidikov SF je pri obravnavanju besedila sprejela Marja Bešter, sicer so se pojavljale teme SFj v raziskovanju slovenščine, a se ta teorija ni tako udomačila kot npr. pragmatično jezikoslovje. Treba pa je poudariti, da je nekaj jezikoslovnih tem oz. pristopov Halliday nadaljeval in nadgradil po praški jezikoslovni šoli (katere osrednji predstavnik je František Daneš), in so slovenski jezikoslovci tudi že pisali o podobnih temah, med katerimi je najpomembnejša členitev po aktualnosti (izhodišče – jedro (informacije)/tema - rema; Breda Pogorelec, Simona Kranjc, J. Toporišič). S slovenskim korpusnim jezikoslovjem z vidika SFJ se ukvarja Aleksandra Bizjak, med anglisti se (je) posveča(la) SFJ Irena Kovačič. Sonja Starc se ukvarja z besedilom tudi z vidika SFJ, še posebej z večkodnimi besedili (angl. multimodal texts), to je z besedili, ki so grajena iz besednega in nebesednega – slikovnega koda.
Tudi Robert de Beaugrande, ki je bil gostujoči prof. na Univerzi na Primorskem, je v svoji besedilni in teoriji diskurza izhajal iz sistemsko-funkcijskega jezikoslovja. M. Halliday je v 80. letih že obiskal Ljubljano, njegov članek o SFJ je izšel v zborniku Društva za pragmatično jezikoslovje. (Starc)
Opombe:
(1) Sistemsko-funkcijsko jezikoslovje je razvilo teorijo, ki postavlja v središče funkcijo jezika, zato kot izhodišče obravnava družbeni kontekst, v katerem opazuje jezik z vidika njegovega delovanja na družbene okoliščine in družbenih okoliščin nanj.
(2) Večkodna besedila so besedila iz verbalnega in slikovnega in/ali glasbenega koda, ki ustvarjajo, gradijo pomen s součinkovanjem med omenjenimi kodi. Takih besedil je dandanes vse več, od otroških slikanic, časopisnih člankov, besedil radia in TV, filmov, spleta do učbenikov. (Starc)
Poletna šola bo obravnavala pismenost z vidika žanrov v luči sydneyjske šole (James Martin), večkodnost (Eija Ventola) ter prevajanje večkodnih besedil (Christopher Taylor).
Petčlanski Organizacijski odbor konference, ki ga poleg predsednice sestavljajo še dr. Aleksandra Bizjak Končar (ZRC SAZU Ljubljana), Tina Kadunec (UP PEF), Mojca Šauperl (UP Fakulteta za humanistične študije), Šarolta Godnič Vičič (UP Fakulteta za turistične študije Turistica) in Jernej Vičič (UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije), je bil ob pomoči pokroviteljev, ki so prispevali sredstva za izvedbo konference, kos zahtevni organizacijski nalogi. Društva, tako pri nas kot tudi drugod po svetu, namreč nimajo lastnih finančnih virov, delujejo po principu prostovoljstva, prav tako nimajo sedeža ali prostorov. Zato so tovrstne konference tudi izjemne priložnosti skupnih srečanj, kjer si lahko jezikoslovci izmenjajo znanstvene poglede, svoja mnenja in izkušnje obravnavanega področja v sklopu SFJ. V svetovnem merilu pa »International Systemic Functional Linguistics Association«, ki je ravno tako neprofitno mednarodno društvo, združuje nacionalna oziroma kontinentalna društva, npr. evropsko, ameriško, avstralsko itn. Razširja teoretična spoznanja in praktične dosežke (predvsem na področju izobraževanja) sistemsko-funkcijskih jezikoslovcev preko spleta, revij, knjižnih izdaj, seminarjev, konferenc in delavnic.
Kontinentalna društva organizirajo letno konferenco, evropsko vsako leto v eni državi. 2006 je bila taka konferenca v Italiji v Gorici, organizirala jo je Univerza v Trstu, 2007 v Saarbrucknu v Nemčiji, 2008 v Helsinkih, 2009 v Cardiffu v Angliji, letos pa bo potekala od 9. do 11. julija v Kopru pod okriljem Univerze na Primorskem, na Fakulteti za humanistične študije, ki je odstopila svoje prostore.
Okvirna tema 22. evropske konference in delavnice SFJ je Zapletenost besedilnega pomena, znotraj nje bodo obravnavane sodobne jezikoslovne teme, »ki pokrivajo področje teorije sistemsko-funkcijskega jezikoslovja in njene aplikacije v rabi jezika, korpusov, računalniškega jezikoslovja, žanrskosti, kritičnega diskurza ter v svetu vse bolj uporabljene teorije vizualne slovnice. Ta obravnava tvorjenje pomenov tudi z drugimi semiotskimi kodi (kot npr. s slikovnim, z glasbenim, gibalnim itn.), ne le z jezikovnim. Izvlečki referatov obetajo zanimivo konferenco, za nas še posebej razveseljujoče pa je, da bodo na konferenci nastopili tudi slovenski jezikoslovci, ki so se usmerili v raziskovanje slovenščine tudi v okviru teorije SFJ.« je povedala predsednica konference dr. Sonja Starc. Več o tem.
Konference se bo udeležilo več kot 100 prijavljenih udeležencev iz sedemindvajsetih držav – jezikoslovcev (profesorjev, podiplomskih študentov, doktorandov, prevajalcev in predstavnikov založniških hiš, ki izdajajo dela s področja SFJ), na slovesni otvoritvi v petek, 9. julija 2010, pa bo udeležence nagovoril prorektor izr. prof. dr. Roberto Biloslavo.
Prilagamo še povezavi do gradiv: - Mednarodna poletna šola SFJ (študijsko gradivo)
- 22. evropska konferenca in delavnice SFJ (izvlečki)
Za dodatne informacije:
Mirella Baruca, samostojna svetovalka za odnose z javnostmi in promocijo
Univerza na Primorskem / Universita` del Litorale / University of Primorska
Titov trg 4, 6000 Koper
tel.: +386 (05) 611 75 03
fax: +386 (05) 611 75 61
e-mail: mirella.baruca@upr.si
http: www.upr.si
Več o SFJ:
Utemeljitelj sistemsko-funkcijskega jezikoslovja (SFJ) je Michael A. Halliday, najprej je deloval v Veliki Britaniji, že nekaj let pa v Avstraliji, v Sydneyu, kjer so danes zbrani najodmevnejši jezikoslovci SFJ (J. Martin, R. Hasan, C. Mathiessen, T. van Leuween, M. O' Toolan …).
Sistemsko-funkcijsko jezikoslovje je seveda daleč najbolj razvito v angleščini. Ta teorija pa je našla pot tudi v kitajski jezik (mandarinščino in kantonščino; Halliday je proučeval tudi kitajščino), danski, finski, nemški, španski, francoski jezik. Pred kratkim je izšla sistemsko-funkcijska francoska slovnica, letos bo na koprski konferenci predstavljena španska.
Slovenistika je začela spoznavati Hallidaya v 80. letih, vzporedno s pragmatičnim jezikoslovjem, med prvimi, ki je obravnavala stavke sistemsko-funkcijsko (SF) je bila Olga Kunst Gnamuš, nekaj vidikov SF je pri obravnavanju besedila sprejela Marja Bešter, sicer so se pojavljale teme SFj v raziskovanju slovenščine, a se ta teorija ni tako udomačila kot npr. pragmatično jezikoslovje. Treba pa je poudariti, da je nekaj jezikoslovnih tem oz. pristopov Halliday nadaljeval in nadgradil po praški jezikoslovni šoli (katere osrednji predstavnik je František Daneš), in so slovenski jezikoslovci tudi že pisali o podobnih temah, med katerimi je najpomembnejša členitev po aktualnosti (izhodišče – jedro (informacije)/tema - rema; Breda Pogorelec, Simona Kranjc, J. Toporišič). S slovenskim korpusnim jezikoslovjem z vidika SFJ se ukvarja Aleksandra Bizjak, med anglisti se (je) posveča(la) SFJ Irena Kovačič. Sonja Starc se ukvarja z besedilom tudi z vidika SFJ, še posebej z večkodnimi besedili (angl. multimodal texts), to je z besedili, ki so grajena iz besednega in nebesednega – slikovnega koda.
Tudi Robert de Beaugrande, ki je bil gostujoči prof. na Univerzi na Primorskem, je v svoji besedilni in teoriji diskurza izhajal iz sistemsko-funkcijskega jezikoslovja. M. Halliday je v 80. letih že obiskal Ljubljano, njegov članek o SFJ je izšel v zborniku Društva za pragmatično jezikoslovje. (Starc)
Opombe:
(1) Sistemsko-funkcijsko jezikoslovje je razvilo teorijo, ki postavlja v središče funkcijo jezika, zato kot izhodišče obravnava družbeni kontekst, v katerem opazuje jezik z vidika njegovega delovanja na družbene okoliščine in družbenih okoliščin nanj.
(2) Večkodna besedila so besedila iz verbalnega in slikovnega in/ali glasbenega koda, ki ustvarjajo, gradijo pomen s součinkovanjem med omenjenimi kodi. Takih besedil je dandanes vse več, od otroških slikanic, časopisnih člankov, besedil radia in TV, filmov, spleta do učbenikov. (Starc)
Uvod v samo konferenco je mednarodna poletna šola, na kateri bodo sodelovali priznani strokovnjaki obravnavanega področja, prof. Cristopher Taylor (Univerza v Trstu), prof. Eija Ventola (Univerza v Helsinkih) in prof. James Martin (Univerza v Sydneyju), tudi plenarni predavatelji na konferenci. Slušatelji bodo za svojo udeležbo in seminarsko nalogo pridobili kreditne točke, ki jih lahko uveljavijo pri sorodnih predmetih v svojem študijskem programu po bolonjskih smernicah na kateri izmed evropskih univerz. Poletna šola poteka od 5. do 7. julija v prostorih UP PEF.
Poletna šola bo obravnavala pismenost z vidika žanrov v luči sydneyjske šole (James Martin), večkodnost (Eija Ventola) ter prevajanje večkodnih besedil (Christopher Taylor).
Petčlanski Organizacijski odbor konference, ki ga poleg predsednice sestavljajo še dr. Aleksandra Bizjak Končar (ZRC SAZU Ljubljana), Tina Kadunec (UP PEF), Mojca Šauperl (UP Fakulteta za humanistične študije), Šarolta Godnič Vičič (UP Fakulteta za turistične študije Turistica) in Jernej Vičič (UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije), je bil ob pomoči pokroviteljev, ki so prispevali sredstva za izvedbo konference, kos zahtevni organizacijski nalogi. Društva, tako pri nas kot tudi drugod po svetu, namreč nimajo lastnih finančnih virov, delujejo po principu prostovoljstva, prav tako nimajo sedeža ali prostorov. Zato so tovrstne konference tudi izjemne priložnosti skupnih srečanj, kjer si lahko jezikoslovci izmenjajo znanstvene poglede, svoja mnenja in izkušnje obravnavanega področja v sklopu SFJ. V svetovnem merilu pa »International Systemic Functional Linguistics Association«, ki je ravno tako neprofitno mednarodno društvo, združuje nacionalna oziroma kontinentalna društva, npr. evropsko, ameriško, avstralsko itn. Razširja teoretična spoznanja in praktične dosežke (predvsem na področju izobraževanja) sistemsko-funkcijskih jezikoslovcev preko spleta, revij, knjižnih izdaj, seminarjev, konferenc in delavnic.
Kontinentalna društva organizirajo letno konferenco, evropsko vsako leto v eni državi. 2006 je bila taka konferenca v Italiji v Gorici, organizirala jo je Univerza v Trstu, 2007 v Saarbrucknu v Nemčiji, 2008 v Helsinkih, 2009 v Cardiffu v Angliji, letos pa bo potekala od 9. do 11. julija v Kopru pod okriljem Univerze na Primorskem, na Fakulteti za humanistične študije, ki je odstopila svoje prostore.
Okvirna tema 22. evropske konference in delavnice SFJ je Zapletenost besedilnega pomena, znotraj nje bodo obravnavane sodobne jezikoslovne teme, »ki pokrivajo področje teorije sistemsko-funkcijskega jezikoslovja in njene aplikacije v rabi jezika, korpusov, računalniškega jezikoslovja, žanrskosti, kritičnega diskurza ter v svetu vse bolj uporabljene teorije vizualne slovnice. Ta obravnava tvorjenje pomenov tudi z drugimi semiotskimi kodi (kot npr. s slikovnim, z glasbenim, gibalnim itn.), ne le z jezikovnim. Izvlečki referatov obetajo zanimivo konferenco, za nas še posebej razveseljujoče pa je, da bodo na konferenci nastopili tudi slovenski jezikoslovci, ki so se usmerili v raziskovanje slovenščine tudi v okviru teorije SFJ.« je povedala predsednica konference dr. Sonja Starc. Več o tem.
Konference se bo udeležilo več kot 100 prijavljenih udeležencev iz sedemindvajsetih držav – jezikoslovcev (profesorjev, podiplomskih študentov, doktorandov, prevajalcev in predstavnikov založniških hiš, ki izdajajo dela s področja SFJ), na slovesni otvoritvi v petek, 9. julija 2010, pa bo udeležence nagovoril prorektor izr. prof. dr. Roberto Biloslavo.
Prilagamo še povezavi do gradiv: - Mednarodna poletna šola SFJ (študijsko gradivo)
- 22. evropska konferenca in delavnice SFJ (izvlečki)
Za dodatne informacije:
Mirella Baruca, samostojna svetovalka za odnose z javnostmi in promocijo
Univerza na Primorskem / Universita` del Litorale / University of Primorska
Titov trg 4, 6000 Koper
tel.: +386 (05) 611 75 03
fax: +386 (05) 611 75 61
e-mail: mirella.baruca@upr.si
http: www.upr.si
Več o SFJ:
Utemeljitelj sistemsko-funkcijskega jezikoslovja (SFJ) je Michael A. Halliday, najprej je deloval v Veliki Britaniji, že nekaj let pa v Avstraliji, v Sydneyu, kjer so danes zbrani najodmevnejši jezikoslovci SFJ (J. Martin, R. Hasan, C. Mathiessen, T. van Leuween, M. O' Toolan …).
Sistemsko-funkcijsko jezikoslovje je seveda daleč najbolj razvito v angleščini. Ta teorija pa je našla pot tudi v kitajski jezik (mandarinščino in kantonščino; Halliday je proučeval tudi kitajščino), danski, finski, nemški, španski, francoski jezik. Pred kratkim je izšla sistemsko-funkcijska francoska slovnica, letos bo na koprski konferenci predstavljena španska.
Slovenistika je začela spoznavati Hallidaya v 80. letih, vzporedno s pragmatičnim jezikoslovjem, med prvimi, ki je obravnavala stavke sistemsko-funkcijsko (SF) je bila Olga Kunst Gnamuš, nekaj vidikov SF je pri obravnavanju besedila sprejela Marja Bešter, sicer so se pojavljale teme SFj v raziskovanju slovenščine, a se ta teorija ni tako udomačila kot npr. pragmatično jezikoslovje. Treba pa je poudariti, da je nekaj jezikoslovnih tem oz. pristopov Halliday nadaljeval in nadgradil po praški jezikoslovni šoli (katere osrednji predstavnik je František Daneš), in so slovenski jezikoslovci tudi že pisali o podobnih temah, med katerimi je najpomembnejša členitev po aktualnosti (izhodišče – jedro (informacije)/tema - rema; Breda Pogorelec, Simona Kranjc, J. Toporišič). S slovenskim korpusnim jezikoslovjem z vidika SFJ se ukvarja Aleksandra Bizjak, med anglisti se (je) posveča(la) SFJ Irena Kovačič. Sonja Starc se ukvarja z besedilom tudi z vidika SFJ, še posebej z večkodnimi besedili (angl. multimodal texts), to je z besedili, ki so grajena iz besednega in nebesednega – slikovnega koda.
Tudi Robert de Beaugrande, ki je bil gostujoči prof. na Univerzi na Primorskem, je v svoji besedilni in teoriji diskurza izhajal iz sistemsko-funkcijskega jezikoslovja. M. Halliday je v 80. letih že obiskal Ljubljano, njegov članek o SFJ je izšel v zborniku Društva za pragmatično jezikoslovje. (Starc)
Opombe:
(1) Sistemsko-funkcijsko jezikoslovje je razvilo teorijo, ki postavlja v središče funkcijo jezika, zato kot izhodišče obravnava družbeni kontekst, v katerem opazuje jezik z vidika njegovega delovanja na družbene okoliščine in družbenih okoliščin nanj.
(2) Večkodna besedila so besedila iz verbalnega in slikovnega in/ali glasbenega koda, ki ustvarjajo, gradijo pomen s součinkovanjem med omenjenimi kodi. Takih besedil je dandanes vse več, od otroških slikanic, časopisnih člankov, besedil radia in TV, filmov, spleta do učbenikov. (Starc)
Poletna šola bo obravnavala pismenost z vidika žanrov v luči sydneyjske šole (James Martin), večkodnost (Eija Ventola) ter prevajanje večkodnih besedil (Christopher Taylor).
Petčlanski Organizacijski odbor konference, ki ga poleg predsednice sestavljajo še dr. Aleksandra Bizjak Končar (ZRC SAZU Ljubljana), Tina Kadunec (UP PEF), Mojca Šauperl (UP Fakulteta za humanistične študije), Šarolta Godnič Vičič (UP Fakulteta za turistične študije Turistica) in Jernej Vičič (UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije), je bil ob pomoči pokroviteljev, ki so prispevali sredstva za izvedbo konference, kos zahtevni organizacijski nalogi. Društva, tako pri nas kot tudi drugod po svetu, namreč nimajo lastnih finančnih virov, delujejo po principu prostovoljstva, prav tako nimajo sedeža ali prostorov. Zato so tovrstne konference tudi izjemne priložnosti skupnih srečanj, kjer si lahko jezikoslovci izmenjajo znanstvene poglede, svoja mnenja in izkušnje obravnavanega področja v sklopu SFJ. V svetovnem merilu pa »International Systemic Functional Linguistics Association«, ki je ravno tako neprofitno mednarodno društvo, združuje nacionalna oziroma kontinentalna društva, npr. evropsko, ameriško, avstralsko itn. Razširja teoretična spoznanja in praktične dosežke (predvsem na področju izobraževanja) sistemsko-funkcijskih jezikoslovcev preko spleta, revij, knjižnih izdaj, seminarjev, konferenc in delavnic.
Kontinentalna društva organizirajo letno konferenco, evropsko vsako leto v eni državi. 2006 je bila taka konferenca v Italiji v Gorici, organizirala jo je Univerza v Trstu, 2007 v Saarbrucknu v Nemčiji, 2008 v Helsinkih, 2009 v Cardiffu v Angliji, letos pa bo potekala od 9. do 11. julija v Kopru pod okriljem Univerze na Primorskem, na Fakulteti za humanistične študije, ki je odstopila svoje prostore.
Okvirna tema 22. evropske konference in delavnice SFJ je Zapletenost besedilnega pomena, znotraj nje bodo obravnavane sodobne jezikoslovne teme, »ki pokrivajo področje teorije sistemsko-funkcijskega jezikoslovja in njene aplikacije v rabi jezika, korpusov, računalniškega jezikoslovja, žanrskosti, kritičnega diskurza ter v svetu vse bolj uporabljene teorije vizualne slovnice. Ta obravnava tvorjenje pomenov tudi z drugimi semiotskimi kodi (kot npr. s slikovnim, z glasbenim, gibalnim itn.), ne le z jezikovnim. Izvlečki referatov obetajo zanimivo konferenco, za nas še posebej razveseljujoče pa je, da bodo na konferenci nastopili tudi slovenski jezikoslovci, ki so se usmerili v raziskovanje slovenščine tudi v okviru teorije SFJ.« je povedala predsednica konference dr. Sonja Starc. Več o tem.
Konference se bo udeležilo več kot 100 prijavljenih udeležencev iz sedemindvajsetih držav – jezikoslovcev (profesorjev, podiplomskih študentov, doktorandov, prevajalcev in predstavnikov založniških hiš, ki izdajajo dela s področja SFJ), na slovesni otvoritvi v petek, 9. julija 2010, pa bo udeležence nagovoril prorektor izr. prof. dr. Roberto Biloslavo.
Prilagamo še povezavi do gradiv: - Mednarodna poletna šola SFJ (študijsko gradivo)
- 22. evropska konferenca in delavnice SFJ (izvlečki)
Za dodatne informacije:
Mirella Baruca, samostojna svetovalka za odnose z javnostmi in promocijo
Univerza na Primorskem / Universita` del Litorale / University of Primorska
Titov trg 4, 6000 Koper
tel.: +386 (05) 611 75 03
fax: +386 (05) 611 75 61
e-mail: mirella.baruca@upr.si
http: www.upr.si
Več o SFJ:
Utemeljitelj sistemsko-funkcijskega jezikoslovja (SFJ) je Michael A. Halliday, najprej je deloval v Veliki Britaniji, že nekaj let pa v Avstraliji, v Sydneyu, kjer so danes zbrani najodmevnejši jezikoslovci SFJ (J. Martin, R. Hasan, C. Mathiessen, T. van Leuween, M. O' Toolan …).
Sistemsko-funkcijsko jezikoslovje je seveda daleč najbolj razvito v angleščini. Ta teorija pa je našla pot tudi v kitajski jezik (mandarinščino in kantonščino; Halliday je proučeval tudi kitajščino), danski, finski, nemški, španski, francoski jezik. Pred kratkim je izšla sistemsko-funkcijska francoska slovnica, letos bo na koprski konferenci predstavljena španska.
Slovenistika je začela spoznavati Hallidaya v 80. letih, vzporedno s pragmatičnim jezikoslovjem, med prvimi, ki je obravnavala stavke sistemsko-funkcijsko (SF) je bila Olga Kunst Gnamuš, nekaj vidikov SF je pri obravnavanju besedila sprejela Marja Bešter, sicer so se pojavljale teme SFj v raziskovanju slovenščine, a se ta teorija ni tako udomačila kot npr. pragmatično jezikoslovje. Treba pa je poudariti, da je nekaj jezikoslovnih tem oz. pristopov Halliday nadaljeval in nadgradil po praški jezikoslovni šoli (katere osrednji predstavnik je František Daneš), in so slovenski jezikoslovci tudi že pisali o podobnih temah, med katerimi je najpomembnejša členitev po aktualnosti (izhodišče – jedro (informacije)/tema - rema; Breda Pogorelec, Simona Kranjc, J. Toporišič). S slovenskim korpusnim jezikoslovjem z vidika SFJ se ukvarja Aleksandra Bizjak, med anglisti se (je) posveča(la) SFJ Irena Kovačič. Sonja Starc se ukvarja z besedilom tudi z vidika SFJ, še posebej z večkodnimi besedili (angl. multimodal texts), to je z besedili, ki so grajena iz besednega in nebesednega – slikovnega koda.
Tudi Robert de Beaugrande, ki je bil gostujoči prof. na Univerzi na Primorskem, je v svoji besedilni in teoriji diskurza izhajal iz sistemsko-funkcijskega jezikoslovja. M. Halliday je v 80. letih že obiskal Ljubljano, njegov članek o SFJ je izšel v zborniku Društva za pragmatično jezikoslovje. (Starc)
Opombe:
(1) Sistemsko-funkcijsko jezikoslovje je razvilo teorijo, ki postavlja v središče funkcijo jezika, zato kot izhodišče obravnava družbeni kontekst, v katerem opazuje jezik z vidika njegovega delovanja na družbene okoliščine in družbenih okoliščin nanj.
(2) Večkodna besedila so besedila iz verbalnega in slikovnega in/ali glasbenega koda, ki ustvarjajo, gradijo pomen s součinkovanjem med omenjenimi kodi. Takih besedil je dandanes vse več, od otroških slikanic, časopisnih člankov, besedil radia in TV, filmov, spleta do učbenikov. (Starc)