26. 10. 2011
Koper, 26. oktober 2011 – Danes popoldne sta minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), prof. dr. Igor Lukšič in rektor Univerze na Primorskem (UP), prof. dr. Rado Bohinc, slovesno podpisala pogodbo o prenosu lastništva Servitskega samostana in pripadajočega funkcionalnega zemljišča z Ministrstva za visoko šolstvo na Univerzo na Primorskem. Navedene nepremičnine v ocenjeni vrednosti 3.141.000,00 evrov so bile za potrebe UP predane v upravljanje MVZT že leta 2006, ko je bilo tudi podpisano Pismo o nameri, s katerim so se podpisniki (Ministrstvo za kulturo - MK, MVZT, Mestna občina Koper – MOK) dogovorili, da bodo aktivno podpirali vse dejavnosti, ki so nujne za izhod iz prostorskih težav UP, za katere ena izmed rešitev je Servitski samostan.
»Na osnovi Odloka o ustanovitvi UP mora ustanovitelj (Republika Slovenija) univerze zagotoviti materialne pogoje za ustanovitev in delo univerze skladno z zakonom. S tem namenom, da se UP, ki je avtonomni izobraževalni in znanstvenoraziskovalni zavod s posebnim položajem, omogoči preko članic – fakultet izvajati izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, strokovno in druge dejavnosti, je bila tudi sprejeta odločitev MVZT o prenosu lastništva. Zagotavljanje ustreznega delovnega in študijskega okolja univerze je bistvenega pomena za razvoj znanosti in stroke in s tem za doseganje rezultatov na področju visokega šolstva v Republiki Sloveniji, za kar je Univerza na Primorskem ustanovljena,« je ob podpisu poudaril minister Lukšič. Ob tem je minister dodal, da je Slovenija sprejela pravo odločitev, ko je v Kopru postavila univerzo, in se obenem v imenu države zahvalil rektorju za opravljeno delo na UP, ki je v prid tudi Republiki Sloveniji. Rektor Bohinc je odločitev MVZT pozdravil, saj, kot je dejal: »Univerza na Primorskem z današnjim dnem pridobiva premoženje, ki ga bo oplemenitila z vsebinami, ki jih zaradi trenutne prostorske stiske ne UP ne članice ne morejo izvajati. To je že četrti objekt, ki ga je v tem mandatu pridobila UP. V Servitski samostan, ki je že več let prepuščen propadu, želimo umestiti programe s področja mednarodnega sodelovanja, raziskovanja, doktorskega in podiplomskega študija ter upravne in protokolarne prostore rektorata, saj so strokovne službe trenutno nameščene v Pretorski palači, katere lastnik je Mestna občina Koper - MOK. Ker je Servitski samostan kulturni spomenik državnega pomena, je primerno, da vsebine bodočih dejavnosti obsegajo tudi kulturno dimenzijo.« Upravni odbor UP je že na svoji 25. redni seji 1. julija 2010 sprejel sklep, s katerim je potrdil Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za prenovo Servitskega samostana. S pomočjo MOK je UP tako že izvedla arheološke raziskave, prav tako pa je UP pridobila sredstva s strani Ministrstva za kulturo – MK za izdelavo konservatorsko restavratorskih pogojev, ki so tudi osnova za pričetek izdelave projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Ocena investicijskih stroškov znaša približno 6 - 7 milijonov evrov (z že obračunanim davkom na dodano vrednost). Glavni namen investicije je zagotoviti ustrezno prenovo ohranjenega samostanskega kompleksa – predstaviti in ohraniti samostansko arhitekturo, ki se je od sredine 15. stoletja postopoma izoblikovala, dopolnjevala in se je kljub spremembi namembnosti samostanskega kompleksa ohranila v temeljnih značilnostih, ki se jih bo odkrilo še s pomočjo različnih raziskav. Na osnovi konservatorskih raziskav bo mogoče izdelati izhodišča za podrobno vrednotenje spomenika in njegovih delov in postaviti smernice in pogoje za njegovo prenovo. S tem bo: izboljšano in podaljšano stanje ohranjenosti spomenika, zagotovljena varnost spomenika njegovim uporabnikom, ohranjena kakovost konstrukcijskih in arhitekturnih sklopov in elementov, pri čemer bodo uporabljene sodobne energetsko varčne in ekološko primerne tehnologije, ki ne ogrožajo spomeniškega značaja samostanskega kompleksa. Prof. dr. Darko Darovec, direktor UP Znanstveno-raziskovalnega središča in vodja projektne skupine za prenovo Servitskega samostana, je predstavil podrobnejši potek aktivnosti, ki bodo sledile že izdelanemu in potrjenemu DIIP-u: »Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo UP prenovo financirala iz sredstev za strukturne sklade za kulturne objekte, prav tako pa bomo pridobivali tudi mednarodna sredstva, saj imamo za to odlično usposobljene strokovnjake, in smo že več takih projektov uspešno izpeljali. Tako smo, skupaj s tržaško univerzo, Mestno občino Koper, italijansko občino v Gorici in Občino v Vipavi, na Razpis za standardne projekte Program čezmejnega sodelovanja SLO-ITA 2007-2013 že prijavili projekt Serviti, ki uresničuje skupne pobude za spodbujanje raziskav, razvoja in novih delovnih mest v urbanih in podeželskih območjih na podlagi prenove in oživljanja starih stavb in mestnih jeder. Odločitev bo znana v začetku naslednjega leta in v kolikor bo prijava na razpis uspešna, bomo z odobrenimi sredstvi v višini 434.000 evrov lahko nadaljevali z načrtovanim potekom prenove (pridobitev gradbenega dovoljenja idr). Sicer pa bomo kandidirali tudi na drugih strateških razpisih, med njimi Jadranska pobuda – IPA Jadran, in drugih programih evropskih strukturnih skladov.« Po sklenitvi pogodbe in pridobitvi lastninske pravice na nepremičninah bo UP omogočila Javnemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu Vrtec Koper, da bo zemljišče še naprej brezplačno uporabljal skladno z določili pogodbe o brezplačni uporabi. V kolikor UP v roku 10-ih let po podpisu te pogodbe ne bo pridobila uporabnega dovoljenja za uporabo predmetnih nepremičnin, in sicer za potrebe izvajanja izobraževalnih, znanstveno-raziskovalnih in umetniških programov, bo dolžna Republiki Sloveniji vrniti v last in posest, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa v upravljanje navedene nepremičnine, brez vsakršne odškodnine. Prav tako se lahko v primeru kakršnihkoli razlogov za neizvedbo rekonstrukcije predmetnih nepremičnin in neizvedbo vnosa predvidenih vsebin pogodbeni stranki pred iztekom roka sporazumno dogovorita, da se ta rok skrajša, je še zapisano v pogodbi.
Kratka zgodovina Servitskega samostana, povzeta iz DIIP: Servitski samostan sodi v kategorijo največjih stavbnih kompleksov v Kopru in predstavlja edinstven arhitekturni primer svoje dobe in sloga na vsej vzhodni jadranski obali. V Koper so se beneški serviti naselili v 14. stoletju in leta 1453 tu ustanovili samostan. Serviti so zasedli objekte v bližini starejšega
benediktinskega samostana in pripadajoče cerkve Sv. Martina in Benedikta.
Najstarejše jedro Servitskega samostana predstavljajo objekti ob južnem križnem hodniku, od katerega sta ohranjeni dve stranici, severna in zahodna z ohranjenimi arkadnimi loki. V drugi polovici 15. stoletja so serviti povečali staro gotsko cerkev in predelali samostanske trakte. Samostan kljub predelavam ni zadostoval potrebam reda. Dejavnost samostana je bila pomembna za mesto, zato so leta 1521 položili temeljni kamen novi veliki cerkvi, ki je zaključevala severni rob samostanskega kompleksa. Zaradi pomanjkanja sredstev se je gradnja cerkve Santa Maria delle Grazie zavlekla vse do leta 1581, ko so zaključili z gradnjo ladje. Cerkev je bila posvečena leta 1606. Na podlagi virov (Pavel Naldini, Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis ljudsko Koper, Koper 2001,132) je mogoče domnevati, da so ob koncu 17. stoletja zidali samostanske trakte ob novem notranjem dvorišču, ki je postavljen na prostoru med starim samostanskim kompleksom in novo veliko cerkvijo, saj v času Naldinijevega popisa koprske škofije dela niso bila dokončana.
Beneška republika je leta 1772 samostan ukinila, samostanski bratje pa so v njem prebivali še dve desetletji in ga izpraznili leta 1792. Istega leta je mestna bolnišnica zaprosila za njegovo uporabo, vendar je bila prošnja odobrena šele leta 1810. V času med 1792 in 1810 je bil samostan kljub temu uporabljen v različne namene: za vojašnico, vojno bolnico in zapor.
Opis samostana iz leta 1787 (Sonja A. Hoyer, Servitski samostan v Kopru Santa Maria delle Grazie 1453-1792, v: Kultura na narodnostno mešanem ozemlju Slovenske Istre, Ljubljana 2002,167-189) kaže, da je bila načrtovana predelava samostanskega kompleksa za potrebe bolnišnice, zato je mogoče prizidek s stopniščem in ureditev velike avle v nadstropju povezati s temi deli. Cerkev Santa Maria delle Grazie je bila dokončno opuščena in izpraznjena leta 1806. Kasneje so jo uporabljali za profane namene kot skladišče in vinsko klet. Zaradi tega je bila večkrat predelana, o čemer priča v tržaškem državnem arhivu ohranjeni načrt (Državni arhiv v Trstu, Uff. Distr. Capodistria, b.6, h.6. f. VlI/2). Cerkev je bila leta 1964 uničena v požaru, njene ostanke so odstranili in prostor omejili z zidom ter ga uredili kot zeleno površino. S porušitvijo in odstranitvijo cerkvenih ostankov je bil kompleks Servitskega samostana okrnjen.
Mestna bolnišnica je v samostanskih traktih delovala od začetka 19. stoletja do leta 1996. Njeno delovanje je narekovalo nove gradbene in vzdrževalne posege. Leta 1957 sta bila prizidana pomožna trakta ob severozahodnem delu samostana in notranjem vrtu, ki ga je omejil zid ob Kettejevi ulici.
Servitski samostan je do današnjih dni ohranil svojo podobo monumentalnega sakralnega kompleksa, ki po svoji mogočnosti gradnje močno izstopa iz stanovanjske strukture mesta. Pri vsebinskem razvoju sta skozi njegovo zgodovino razvidni dve kljucni in vendar sorodni namembnosti: samostanska dejavnost, zasnovana na karitativnih redovnih dejavnostih namenjenih
onemoglim in ubožnim mešcanom s sirotišnico in dejavnost bolnišnice, ki je v temeljnih potezah nadaljevala prvotno namembnost. Pomen samostanskega kompleksa v historičnem mestnem jedru ponuja z zaključenostjo arhitekturnega monumentalnega kompleksa in vsebinskimi razvojnimi možnostmi smiselnost ureditev za delovanje Univerze na Primorskem. Na ta način se odpira priložnost, da se v največji možni meri ohranijo kvalitete kulturnega spomenika z novo namembnostjo, ki zagotavlja javno dostopnost spomenika ter z novimi vsebinami obogati staro mestno jedro. Značaj in oblikovanje redovne arhitekture sta razmeroma skromna in asketska, razen arhitekturnih stilnih poudarkov najstarejšega dela kompleksa ob južnem križnem hodniku. Več informacij: Mirella Baruca,
svetovalka za odnose z javnostmi in promocijo
Univerza na Primorskem
tel.: +386 05 611 75 43
gsm: +386 040 457 510
e-mail: mirella.baruca@upr.si
»Na osnovi Odloka o ustanovitvi UP mora ustanovitelj (Republika Slovenija) univerze zagotoviti materialne pogoje za ustanovitev in delo univerze skladno z zakonom. S tem namenom, da se UP, ki je avtonomni izobraževalni in znanstvenoraziskovalni zavod s posebnim položajem, omogoči preko članic – fakultet izvajati izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, strokovno in druge dejavnosti, je bila tudi sprejeta odločitev MVZT o prenosu lastništva. Zagotavljanje ustreznega delovnega in študijskega okolja univerze je bistvenega pomena za razvoj znanosti in stroke in s tem za doseganje rezultatov na področju visokega šolstva v Republiki Sloveniji, za kar je Univerza na Primorskem ustanovljena,« je ob podpisu poudaril minister Lukšič. Ob tem je minister dodal, da je Slovenija sprejela pravo odločitev, ko je v Kopru postavila univerzo, in se obenem v imenu države zahvalil rektorju za opravljeno delo na UP, ki je v prid tudi Republiki Sloveniji. Rektor Bohinc je odločitev MVZT pozdravil, saj, kot je dejal: »Univerza na Primorskem z današnjim dnem pridobiva premoženje, ki ga bo oplemenitila z vsebinami, ki jih zaradi trenutne prostorske stiske ne UP ne članice ne morejo izvajati. To je že četrti objekt, ki ga je v tem mandatu pridobila UP. V Servitski samostan, ki je že več let prepuščen propadu, želimo umestiti programe s področja mednarodnega sodelovanja, raziskovanja, doktorskega in podiplomskega študija ter upravne in protokolarne prostore rektorata, saj so strokovne službe trenutno nameščene v Pretorski palači, katere lastnik je Mestna občina Koper - MOK. Ker je Servitski samostan kulturni spomenik državnega pomena, je primerno, da vsebine bodočih dejavnosti obsegajo tudi kulturno dimenzijo.« Upravni odbor UP je že na svoji 25. redni seji 1. julija 2010 sprejel sklep, s katerim je potrdil Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za prenovo Servitskega samostana. S pomočjo MOK je UP tako že izvedla arheološke raziskave, prav tako pa je UP pridobila sredstva s strani Ministrstva za kulturo – MK za izdelavo konservatorsko restavratorskih pogojev, ki so tudi osnova za pričetek izdelave projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Ocena investicijskih stroškov znaša približno 6 - 7 milijonov evrov (z že obračunanim davkom na dodano vrednost). Glavni namen investicije je zagotoviti ustrezno prenovo ohranjenega samostanskega kompleksa – predstaviti in ohraniti samostansko arhitekturo, ki se je od sredine 15. stoletja postopoma izoblikovala, dopolnjevala in se je kljub spremembi namembnosti samostanskega kompleksa ohranila v temeljnih značilnostih, ki se jih bo odkrilo še s pomočjo različnih raziskav. Na osnovi konservatorskih raziskav bo mogoče izdelati izhodišča za podrobno vrednotenje spomenika in njegovih delov in postaviti smernice in pogoje za njegovo prenovo. S tem bo: izboljšano in podaljšano stanje ohranjenosti spomenika, zagotovljena varnost spomenika njegovim uporabnikom, ohranjena kakovost konstrukcijskih in arhitekturnih sklopov in elementov, pri čemer bodo uporabljene sodobne energetsko varčne in ekološko primerne tehnologije, ki ne ogrožajo spomeniškega značaja samostanskega kompleksa. Prof. dr. Darko Darovec, direktor UP Znanstveno-raziskovalnega središča in vodja projektne skupine za prenovo Servitskega samostana, je predstavil podrobnejši potek aktivnosti, ki bodo sledile že izdelanemu in potrjenemu DIIP-u: »Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo UP prenovo financirala iz sredstev za strukturne sklade za kulturne objekte, prav tako pa bomo pridobivali tudi mednarodna sredstva, saj imamo za to odlično usposobljene strokovnjake, in smo že več takih projektov uspešno izpeljali. Tako smo, skupaj s tržaško univerzo, Mestno občino Koper, italijansko občino v Gorici in Občino v Vipavi, na Razpis za standardne projekte Program čezmejnega sodelovanja SLO-ITA 2007-2013 že prijavili projekt Serviti, ki uresničuje skupne pobude za spodbujanje raziskav, razvoja in novih delovnih mest v urbanih in podeželskih območjih na podlagi prenove in oživljanja starih stavb in mestnih jeder. Odločitev bo znana v začetku naslednjega leta in v kolikor bo prijava na razpis uspešna, bomo z odobrenimi sredstvi v višini 434.000 evrov lahko nadaljevali z načrtovanim potekom prenove (pridobitev gradbenega dovoljenja idr). Sicer pa bomo kandidirali tudi na drugih strateških razpisih, med njimi Jadranska pobuda – IPA Jadran, in drugih programih evropskih strukturnih skladov.« Po sklenitvi pogodbe in pridobitvi lastninske pravice na nepremičninah bo UP omogočila Javnemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu Vrtec Koper, da bo zemljišče še naprej brezplačno uporabljal skladno z določili pogodbe o brezplačni uporabi. V kolikor UP v roku 10-ih let po podpisu te pogodbe ne bo pridobila uporabnega dovoljenja za uporabo predmetnih nepremičnin, in sicer za potrebe izvajanja izobraževalnih, znanstveno-raziskovalnih in umetniških programov, bo dolžna Republiki Sloveniji vrniti v last in posest, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa v upravljanje navedene nepremičnine, brez vsakršne odškodnine. Prav tako se lahko v primeru kakršnihkoli razlogov za neizvedbo rekonstrukcije predmetnih nepremičnin in neizvedbo vnosa predvidenih vsebin pogodbeni stranki pred iztekom roka sporazumno dogovorita, da se ta rok skrajša, je še zapisano v pogodbi.
Kratka zgodovina Servitskega samostana, povzeta iz DIIP: Servitski samostan sodi v kategorijo največjih stavbnih kompleksov v Kopru in predstavlja edinstven arhitekturni primer svoje dobe in sloga na vsej vzhodni jadranski obali. V Koper so se beneški serviti naselili v 14. stoletju in leta 1453 tu ustanovili samostan. Serviti so zasedli objekte v bližini starejšega
benediktinskega samostana in pripadajoče cerkve Sv. Martina in Benedikta.
Najstarejše jedro Servitskega samostana predstavljajo objekti ob južnem križnem hodniku, od katerega sta ohranjeni dve stranici, severna in zahodna z ohranjenimi arkadnimi loki. V drugi polovici 15. stoletja so serviti povečali staro gotsko cerkev in predelali samostanske trakte. Samostan kljub predelavam ni zadostoval potrebam reda. Dejavnost samostana je bila pomembna za mesto, zato so leta 1521 položili temeljni kamen novi veliki cerkvi, ki je zaključevala severni rob samostanskega kompleksa. Zaradi pomanjkanja sredstev se je gradnja cerkve Santa Maria delle Grazie zavlekla vse do leta 1581, ko so zaključili z gradnjo ladje. Cerkev je bila posvečena leta 1606. Na podlagi virov (Pavel Naldini, Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis ljudsko Koper, Koper 2001,132) je mogoče domnevati, da so ob koncu 17. stoletja zidali samostanske trakte ob novem notranjem dvorišču, ki je postavljen na prostoru med starim samostanskim kompleksom in novo veliko cerkvijo, saj v času Naldinijevega popisa koprske škofije dela niso bila dokončana.
Beneška republika je leta 1772 samostan ukinila, samostanski bratje pa so v njem prebivali še dve desetletji in ga izpraznili leta 1792. Istega leta je mestna bolnišnica zaprosila za njegovo uporabo, vendar je bila prošnja odobrena šele leta 1810. V času med 1792 in 1810 je bil samostan kljub temu uporabljen v različne namene: za vojašnico, vojno bolnico in zapor.
Opis samostana iz leta 1787 (Sonja A. Hoyer, Servitski samostan v Kopru Santa Maria delle Grazie 1453-1792, v: Kultura na narodnostno mešanem ozemlju Slovenske Istre, Ljubljana 2002,167-189) kaže, da je bila načrtovana predelava samostanskega kompleksa za potrebe bolnišnice, zato je mogoče prizidek s stopniščem in ureditev velike avle v nadstropju povezati s temi deli. Cerkev Santa Maria delle Grazie je bila dokončno opuščena in izpraznjena leta 1806. Kasneje so jo uporabljali za profane namene kot skladišče in vinsko klet. Zaradi tega je bila večkrat predelana, o čemer priča v tržaškem državnem arhivu ohranjeni načrt (Državni arhiv v Trstu, Uff. Distr. Capodistria, b.6, h.6. f. VlI/2). Cerkev je bila leta 1964 uničena v požaru, njene ostanke so odstranili in prostor omejili z zidom ter ga uredili kot zeleno površino. S porušitvijo in odstranitvijo cerkvenih ostankov je bil kompleks Servitskega samostana okrnjen.
Mestna bolnišnica je v samostanskih traktih delovala od začetka 19. stoletja do leta 1996. Njeno delovanje je narekovalo nove gradbene in vzdrževalne posege. Leta 1957 sta bila prizidana pomožna trakta ob severozahodnem delu samostana in notranjem vrtu, ki ga je omejil zid ob Kettejevi ulici.
Servitski samostan je do današnjih dni ohranil svojo podobo monumentalnega sakralnega kompleksa, ki po svoji mogočnosti gradnje močno izstopa iz stanovanjske strukture mesta. Pri vsebinskem razvoju sta skozi njegovo zgodovino razvidni dve kljucni in vendar sorodni namembnosti: samostanska dejavnost, zasnovana na karitativnih redovnih dejavnostih namenjenih
onemoglim in ubožnim mešcanom s sirotišnico in dejavnost bolnišnice, ki je v temeljnih potezah nadaljevala prvotno namembnost. Pomen samostanskega kompleksa v historičnem mestnem jedru ponuja z zaključenostjo arhitekturnega monumentalnega kompleksa in vsebinskimi razvojnimi možnostmi smiselnost ureditev za delovanje Univerze na Primorskem. Na ta način se odpira priložnost, da se v največji možni meri ohranijo kvalitete kulturnega spomenika z novo namembnostjo, ki zagotavlja javno dostopnost spomenika ter z novimi vsebinami obogati staro mestno jedro. Značaj in oblikovanje redovne arhitekture sta razmeroma skromna in asketska, razen arhitekturnih stilnih poudarkov najstarejšega dela kompleksa ob južnem križnem hodniku. Več informacij: Mirella Baruca,
svetovalka za odnose z javnostmi in promocijo
Univerza na Primorskem
tel.: +386 05 611 75 43
gsm: +386 040 457 510
e-mail: mirella.baruca@upr.si