22. 5. 2024
Javna predstavitev poteka prenove Servitskega samostana v Kopru: Kako se rojeva nova zgodba Servitskega samostana?
V sredo, 22. maja 2024, je v Servitskem samostanu v Kopru zaradi izkazanega velikega interesa javnosti potekala predstavitev o poteku prenove te največje koprske zgodovinske stavbe. To je tudi edini spomenik državnega pomena v historičnem mestnem jedru. Prof. dr. Rok Strašek, prorektor Univerze na Primorskem, je uvodoma nagovoril prisotne v imenu rektorice, ki je le nekaj ulic stran s predsednikom Vlade RS, dr. Robertom Golobom, podpisovala pismo o nameri za razvoj študija Medicine na UP. Prof. dr. Klavdija Kutnar v popoldanskem delu zato ni skrivala navdušenja: »Simboličen preplet dogodkov je tako zaznamoval in dodal pomemben mejnik v razvoju univerze, katere poslanstvo je, da s tvornim sodelovanjem prispeva v svetovno zakladnico znanja in obenem iz nje črpa ideje ter rešitve za razvoj lokalnega okolja, v katerem deluje.«
Prek 160 obiskovalk in obiskovalcev je z zanimanjem prisluhnilo strokovnjakom z različnih področij, ki so projekt prenove celovito predstavili z vseh zornih kotov. Tako je arhitektka mag. Eva Prelovšek Niemelä iz raziskovalnega inštituta Innorenew CoE podrobno predstavila vse faze prenove, ki se je pričela leta 2021, in vsebine, ki bodo zaživele v prenovljeni stavbi. Do sedaj je bilo izvedenih veliko gradbenih del: od postavitve nove strehe, do urejanja meteorne kanalizacije in injektiranja zidov, ki so ustavila zamakanje in s tem propadanje objekta. Opravljene so bile tudi obširne raziskave statike zidov, strukture ometov in poslikav, ki so jim sledila arheološka izkopavanja in nova spoznanja, pomembna za celovito obnovo objekta. Investicija naštetih del je znašala dva milijona evrov, ki so jih prispevali Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanosti in inovacije ter sama univerza. Celotni znesek prenove pa je ocenjen na več kot 20 milijonov evrov, zato se univerza prenove loteva fazno in skladno z razpoložljivimi viri.
Prenovljeni samostanski kompleks ne bo služil le potrebam raziskovalcev, učiteljev, strokovnih sodelavcev in študentov Univerze na Primorskem, temveč tudi prebivalcem Kopra in širši javnosti. Vanj bodo namreč poleg prostorov za dejavnosti univerze umeščeni tudi prostori, namenjeni različnim kulturnim in drugim prireditvenim dogodkom, avditoriju, čitalnici, kavarni, laboratoriju za virtualno resničnost in muzejski zbirki.
Skupaj s sogovorniki so udeleženci potovali v času – iz prihodnosti jih je v preteklost popeljal arheolog in odgovorni konservator za arheologijo iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) v Območni enoti Piran, Jaka Bizjak, ki je razkril, kaj vse je bilo najdeno v arheoloških izkopavanjih. Zanimive najdbe pričajo o tem, da je bila na tem mestu razkošna rimska obmorska vila - Villa Maritima, iz 1. stoletja našega štetja, kar naj bi potrjevali zidovi objekta in najdena mozaična tlakovanja, značilna za omenjeno obdobje. Naštel je nekaj zanimivejših najdb iz različnih obdobij: stenski omet s freskami, tegulo z žigom proizvajalca, antefiks, odlomke loncev (vse 1. stoletje), bizantinsko pasno spono (2. polovica 7. stoletja), posmrtni ostanki (12.-14. stoletje), fragmenti keramičnega posodja in steklenic (15.-18. stoletje), kadilni pipi in deli krožnika (19. in 20. stoletje).
Dr. Mojca MarjAna Kovač, odgovorna konservatorka ZVKDS, je spregovorila o umetnostnozgodovinskem ovrednotenju stavbe samostana in konservatorskih usmeritvah, ki so zaradi varovanih vrednot spomenika določljive na podlagi njegovega družbenega pomena. Usmeritve za ohranitev varovanih vrednot določajo nujne ukrepe za preprečevanje propadanja spomenika, usmeritve za uporabo, vzdrževanje in občasne obnove, minimalno poseganje za zaščito spomenika ter manj obsežne posege.
Mag. Eva Prelovšek Niemelä je s sodelavci dr. Jako Pečnikom, dr. Črtomirjem Tavzesom in Timom Mavričem obiskovalce popeljala v (ne)viden svet pod mikroskopom, začenši s predstavitvijo opreme, ki je bila za tovrstne raziskave potrebna. Predstavili so opremo za ugotavljanje mehanskih lastnosti in vlažnosti materialov (osredotočeno na les), za skeniranje prostorov v 3D ter uporabo termografske kamere. Na ogled so bili tudi rezultati vzorčenja gliv (plesni), ki so ga opravili v poslopju samostana. Ugotovitve, ali so v lesu in med zidovi objekta insekti ali glive, pomembno vplivajo na potek obnove. V preiskavi servitskega samostana niso zasledili, na veliko srečo investitorja, patogenih gliv ali prekomerne prisotnosti gliv razkrojevalk lesa.
V sklepnem delu je doc. dr. Neža Čebron Lipovec s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem s predstavitvijo etnološko-antropološkega raziskovanja pomena in polpretekle zgodovine samostana kot bolnišnice in porodnišnice, prisotne povabila k pogovoru in izmenjavi pogledov na pomen tega dragocenega spomenika. V zavesti lokalnega prebivalstva (od Umaga do Krasa) se je ta stavba zapisala v trajen spomin kot porodnišnica, skupna rojstna hiša. Prisotni so prejeli spominske razglednice in bili povabljeni k vpisom v spominsko knjigo – v fizično na samem dogodku, v na novo izdelani e-knjigi pa se Univerza na Primorskem veseli novih vpisov in delitev spominov v sliki in besedi. Elektronska spominska knjiga je na voljo na naslednji povezavi. (https://servitskisamostan.upr.si/)
Moderatorka dogodka, Mirella Baruca, je prisotne z željo, da tudi v prihodnje podprejo prizadevanja Univerze na Primorskem za učinkovit razvoj našega Kopra in širše, povabila na okušanje prav posebnega napitka – limonade s sivkinim sirupom, in peciva – piškotov Bussolai, ki so jih nekoč pekle domačinke ob prazniku Svetega Nazarija; po receptu iz polpretekle zgodovine pa na Koprske piškote, ki jih že več desetletij pripravljajo v koprski slaščičarni Dehar.
Gostje so po ogledanem izkazali zanimanje za dosedanje delo in želje za čimprejšnjo prenovo ter vzpostavitev stavbe kot ene ključnih za dogajanje v centru mesta.
Pregled stavbnozgodovinskega razvoja spomenika (pripravila dr. Mojca MarjAna Kovač):
- konec 14. stol: Benediktinski samostan
- 1453 ustanovitev Servitskega samostana
- okoli 1500: širitev samostana
- 1521, 1580, 1606: nova cerkev Žalostne Matere Božje
- 1650: dopolnitev samostana
- stol.: predelava samostana
- 1810: mestna bolnišnica
- 1821, 1859, 1920, 1950-53: predelave samostana
- 1962: pogorela cerkev
- 1997: izselitev bolnišničnih oddelkov
