Ob slovesni promociji: UP šteje 50 doktorjev znanosti

Koper, 20. oktober 2011 - Na današnji slovesni promociji so bili v doktorja znanosti promovirani trije doktorandi UP Fakultete za humanistične študije, in sicer: dr. Primož Pipan, dr. Alenka Miškec in dr. Marco Apollonio.  Skupaj s Klemnom Širokom, doktorandom UP Fakultete za management, ki se bo udeležil naslednje promocije, bo UP štela 50 doktorjev znanosti. 
Objavljamo povzetke doktorskih disertacij.

Dr. Primož Pipan je pod mentorstvom prof. dr. Milana Bufona in somentorstvom izr. prof. dr. Milana Orožna Adamiča napisal doktorsko disertacijo z naslovom: Primerjava popotresne obnove v Italiji in Sloveniji po potresih v Zgornjem Posočju in Furlaniji. Povzetek:
Doktorska disertacija primerja popotresno obnovo v Italiji in Sloveniji po potresih v Zgornjem Posočju in Furlaniji. Tema doktorske disertacije spada v okvir geografije naravnih nesreč in politične geografije, sega pa tudi v regionalno geografijo, saj kot primere obravnava konkretne pokrajine v Italiji in Sloveniji. Disertacija se ukvarja s posledicami naravnih nesreč ter potekom popotresne obnove v dveh sosednjih državah oziroma dveh različnih družbenopolitičnih sistemih. Avtorja so zanimali tudi vplivi popotresne obnove na pokrajinsko strukturo. Vzorčni primeri temeljijo na obnovi po potresih v Furlaniji in Posočju leta 1976, ki so prizadeli območje depopulacije v Sloveniji in podobno območje v Italiji, kjer je bila prizadeta tudi slovenska narodna manjšina. Upoštevana sta bila tudi slovenska potresa leta 1998 in 2004, ki sta skoraj isto območje v Posočju prizadela že po osamosvojitvi države in v času spremenjenega družbenopolitičnega sistema. To je prva raziskava, ki popotresno obnovo v Furlaniji in Posočju obravnava primerjalno. Avtor se je osredotočil na terensko delo, pri čemer ga je zanimalo zlasti mnenje različnih deležnikov o uspešnosti obnove. Raziskava je bila izvedena na štirinajstih vzorčnih primerih, sedmih v Italiji in sedmih v Sloveniji. Obdobje treh desetletij po prvih potresih predstavlja pravšnjo časovno distanco, ki omogoča kritično vrednotenje uspešnosti in celovitosti popotresne obnove, s poudarkom na njenih posledicah ter dolgoročnih učinkih na pokrajino in njene prebivalce.
Dr. Alenka Miškec je pod mentorstvom prof. dr. Petra Kosa v somentorstvu prof. ddr. Mitje Guština napisala doktorsko disertacijo z naslovom: Numizmatični zakladni najdbi iz 3. stoletja z Drnovega (Pomen zakladnih najdb v provinci Panoniji za zgodovino starega veka v obdobju 3. stoletja). Povzetek:
Izhodišče doktorskega dela sta dve novčni najdbi, odkriti leta 2003 v bližini Drnovega. Zakladna najdba Drnovo 1 je bila že v preteklosti uničena z oranjem, Drnovo 2 pa je bila shranjena v popolnoma ohranjenem in originalno zaprtem keramičnem loncu. Avtorica je že ob samem odkritju spoznala izjemnost zaklada ter k raziskovanju tedaj še zaprtega lonca pritegnila strokovnjake različnih profilov ter uporabo različnih nedestruktivnih metod in analiz, ki so od vsega začetka pripomogle k res popolnem dokumentiranju vseh podrobnosti. Potem ko so bili novci in nakit iz obeh zakladnih najdb očiščeni in konservirani, se je avtorica lotila njihovega zamudnega opredeljevanja, med katerim je ugotavljala, v imenu katerega vladarja in v kateri kovnici rimskega imperija so bili novci kovani. Z izdelavo kataloga obeh zakladnih najdb pa je bila postavljena osnova za analizo obeh najdb. Avtorica je na podlagi primerjav z drugimi najdbami in na osnovi analize nakita ugotovila, da je zakladna najdba Drnovo 2 vojaške narave in jo pripisuje vojaku. S podrobnim povzemanjem številnih tez o (ne)delovanju posameznih kovnic v prvi polovici 3. stoletja je avtorica predvsem pokazala na številna odprta in še nerešena vprašanja ter na problematičnost pripisovanja posameznih novcev določenim kovnicam. Avtorica je zbrala in pregledala ter primerjalno analizirala vse v literaturi omenjene zakladne najdbe prve polovice 3. stoletja iz provinc Britanije, Galije, Norika, obeh Panonij in Dacije, skupaj 450 novčnih zakladnih najdb. Pri tem je upoštevala najdbe, ki zaključujejo z začetkom samostojne Galijenove vlade oziroma z obdobjem vlade Postuma, podobno torej kot obe obravnavani najdbi Drnovo.
 
Dr. Marco Apollonio je pod mentorstvom prof. dr. Marte Verginella napisal doktorsko disertacijo z naslovom: Storia come narazione – analisi metodologica / Zgodovina kot naracija - metodološka analiza. Povzetek:
Disertacija obravnava zgodovino kot temeljno človekovo védenje in analizira različne interpretacije njenega epistemološkega statusa.
Rdeča nit razmišljanj v tej disertaciji povezuje spoznavna orodja, zgodovino in literaturo; izhajajo pa iz ugotovitev kritičnega mišljenja, ki ga je teoretiziral Rorty, predlagal Feyerabend in razvil Latour. Poudarek je na tem, da kritično mišljenje predstavlja neobhodno sestavino človekovega spoznavanja in da je, če strnemo, človek zgolj njegova lastna zgodovina in način, kako je ta prikazana.
Raziskava utemeljuje spoznavno funkcijo zgodovine, ki izhaja ravno iz njene literarne narave. Ta literarna narava je del človekove sposobnosti, da se sporazumeva in vzpostavlja odnos z resničnostjo, ne pa izključno retorična, ideološka ali formalna veščina, kakor trdijo bolj skrajni zagovorniki narativizma. Gre za vrnitev k temeljnim metodološkim vidikom, ki so od nekdaj zaznamovali najboljše, najvrednejše in najbolj kompetentno zgodovinopisje – tisto, ki je kot svoje glavno raziskovalno orodje uporabljalo kritično analizo ljudi v času, njihovega mišljenja in najkompleksnejših elementov preteklosti, ki jih je zaznamovala. To raziskovanje pa je bilo vedno odprto za različne možnosti preverjanja in pregledovanja.
Fotografije je posnel Alen Ježovnik.
Iskrene čestitke našim novim doktorjem znanosti!

Več informacij: Mirella Baruca, samostojna svetovalka za odnose z javnostmi
Univerza na Primorskem / Universita` del Litorale / University of Primorska, Titov trg 4, 6000 Koper
tel.: +386 05 611 75 43, gsm: +386 040 457 510
e-mail: mirella.baruca@upr.si, http:  www.upr.si

Koper, 20. oktober 2011 - Na današnji slovesni promociji so bili v doktorja znanosti promovirani trije doktorandi UP Fakultete za humanistične študije, in sicer: dr. Primož Pipan, dr. Alenka Miškec in dr. Marco Apollonio.  Skupaj s Klemnom Širokom, doktorandom UP Fakultete za management, ki se bo udeležil naslednje promocije, bo UP štela 50 doktorjev znanosti. 
Objavljamo povzetke doktorskih disertacij.

Dr. Primož Pipan je pod mentorstvom prof. dr. Milana Bufona in somentorstvom izr. prof. dr. Milana Orožna Adamiča napisal doktorsko disertacijo z naslovom: Primerjava popotresne obnove v Italiji in Sloveniji po potresih v Zgornjem Posočju in Furlaniji. Povzetek:
Doktorska disertacija primerja popotresno obnovo v Italiji in Sloveniji po potresih v Zgornjem Posočju in Furlaniji. Tema doktorske disertacije spada v okvir geografije naravnih nesreč in politične geografije, sega pa tudi v regionalno geografijo, saj kot primere obravnava konkretne pokrajine v Italiji in Sloveniji. Disertacija se ukvarja s posledicami naravnih nesreč ter potekom popotresne obnove v dveh sosednjih državah oziroma dveh različnih družbenopolitičnih sistemih. Avtorja so zanimali tudi vplivi popotresne obnove na pokrajinsko strukturo. Vzorčni primeri temeljijo na obnovi po potresih v Furlaniji in Posočju leta 1976, ki so prizadeli območje depopulacije v Sloveniji in podobno območje v Italiji, kjer je bila prizadeta tudi slovenska narodna manjšina. Upoštevana sta bila tudi slovenska potresa leta 1998 in 2004, ki sta skoraj isto območje v Posočju prizadela že po osamosvojitvi države in v času spremenjenega družbenopolitičnega sistema. To je prva raziskava, ki popotresno obnovo v Furlaniji in Posočju obravnava primerjalno. Avtor se je osredotočil na terensko delo, pri čemer ga je zanimalo zlasti mnenje različnih deležnikov o uspešnosti obnove. Raziskava je bila izvedena na štirinajstih vzorčnih primerih, sedmih v Italiji in sedmih v Sloveniji. Obdobje treh desetletij po prvih potresih predstavlja pravšnjo časovno distanco, ki omogoča kritično vrednotenje uspešnosti in celovitosti popotresne obnove, s poudarkom na njenih posledicah ter dolgoročnih učinkih na pokrajino in njene prebivalce.
Dr. Alenka Miškec je pod mentorstvom prof. dr. Petra Kosa v somentorstvu prof. ddr. Mitje Guština napisala doktorsko disertacijo z naslovom: Numizmatični zakladni najdbi iz 3. stoletja z Drnovega (Pomen zakladnih najdb v provinci Panoniji za zgodovino starega veka v obdobju 3. stoletja). Povzetek:
Izhodišče doktorskega dela sta dve novčni najdbi, odkriti leta 2003 v bližini Drnovega. Zakladna najdba Drnovo 1 je bila že v preteklosti uničena z oranjem, Drnovo 2 pa je bila shranjena v popolnoma ohranjenem in originalno zaprtem keramičnem loncu. Avtorica je že ob samem odkritju spoznala izjemnost zaklada ter k raziskovanju tedaj še zaprtega lonca pritegnila strokovnjake različnih profilov ter uporabo različnih nedestruktivnih metod in analiz, ki so od vsega začetka pripomogle k res popolnem dokumentiranju vseh podrobnosti. Potem ko so bili novci in nakit iz obeh zakladnih najdb očiščeni in konservirani, se je avtorica lotila njihovega zamudnega opredeljevanja, med katerim je ugotavljala, v imenu katerega vladarja in v kateri kovnici rimskega imperija so bili novci kovani. Z izdelavo kataloga obeh zakladnih najdb pa je bila postavljena osnova za analizo obeh najdb. Avtorica je na podlagi primerjav z drugimi najdbami in na osnovi analize nakita ugotovila, da je zakladna najdba Drnovo 2 vojaške narave in jo pripisuje vojaku. S podrobnim povzemanjem številnih tez o (ne)delovanju posameznih kovnic v prvi polovici 3. stoletja je avtorica predvsem pokazala na številna odprta in še nerešena vprašanja ter na problematičnost pripisovanja posameznih novcev določenim kovnicam. Avtorica je zbrala in pregledala ter primerjalno analizirala vse v literaturi omenjene zakladne najdbe prve polovice 3. stoletja iz provinc Britanije, Galije, Norika, obeh Panonij in Dacije, skupaj 450 novčnih zakladnih najdb. Pri tem je upoštevala najdbe, ki zaključujejo z začetkom samostojne Galijenove vlade oziroma z obdobjem vlade Postuma, podobno torej kot obe obravnavani najdbi Drnovo.
 
Dr. Marco Apollonio je pod mentorstvom prof. dr. Marte Verginella napisal doktorsko disertacijo z naslovom: Storia come narazione – analisi metodologica / Zgodovina kot naracija - metodološka analiza. Povzetek:
Disertacija obravnava zgodovino kot temeljno človekovo védenje in analizira različne interpretacije njenega epistemološkega statusa.
Rdeča nit razmišljanj v tej disertaciji povezuje spoznavna orodja, zgodovino in literaturo; izhajajo pa iz ugotovitev kritičnega mišljenja, ki ga je teoretiziral Rorty, predlagal Feyerabend in razvil Latour. Poudarek je na tem, da kritično mišljenje predstavlja neobhodno sestavino človekovega spoznavanja in da je, če strnemo, človek zgolj njegova lastna zgodovina in način, kako je ta prikazana.
Raziskava utemeljuje spoznavno funkcijo zgodovine, ki izhaja ravno iz njene literarne narave. Ta literarna narava je del človekove sposobnosti, da se sporazumeva in vzpostavlja odnos z resničnostjo, ne pa izključno retorična, ideološka ali formalna veščina, kakor trdijo bolj skrajni zagovorniki narativizma. Gre za vrnitev k temeljnim metodološkim vidikom, ki so od nekdaj zaznamovali najboljše, najvrednejše in najbolj kompetentno zgodovinopisje – tisto, ki je kot svoje glavno raziskovalno orodje uporabljalo kritično analizo ljudi v času, njihovega mišljenja in najkompleksnejših elementov preteklosti, ki jih je zaznamovala. To raziskovanje pa je bilo vedno odprto za različne možnosti preverjanja in pregledovanja.
Fotografije je posnel Alen Ježovnik.
Iskrene čestitke našim novim doktorjem znanosti!

Več informacij: Mirella Baruca, samostojna svetovalka za odnose z javnostmi
Univerza na Primorskem / Universita` del Litorale / University of Primorska, Titov trg 4, 6000 Koper
tel.: +386 05 611 75 43, gsm: +386 040 457 510
e-mail: mirella.baruca@upr.si, http:  www.upr.si