Podeljene nagrade Glasnik znanosti

Koper, 25. maj 2012 – Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče je že enajsto leto zapored organiziralo tradicionalno podelitev – GLASNIK ZNANOSTI. Na podelitvi nagrad je rektor Univerze na Primorskem, prof. dr. Dragan Marušič izrazil zadovoljstvo nad pomembnim dogodkom, saj, kot je poudaril - je kulturo znanstvene odličnosti potrebno negovati, spodbujati in jo ustrezno nagrajevati, ker predstavlja vodilo zasnove na znanju temelječe družbe. Skupaj z današnjo podelitvijo je bilo od leta 2002 podeljenih 21 nagrad Glasnik znanosti.  Letošnji prejemniki nagrad za odlične znanstvene dosežke UP ZRS so:

• Dr. Jadranka Cergol - prejemnica nagrade Glasnik znanosti UP ZRS za leto 2012 za posamezne vrhunske znanstvene dosežke obetavnih raziskovalcev,

• Tomaž Grušovnik - prejemnik nagrade Glasnik znanosti UP ZRS za leto 2012 za posamezne vrhunske znanstvene dosežke obetavnih raziskovalcev,

• Inštitut za dediščino Sredozemlja - prejemnik nagrade Glasnik znanosti UP ZRS za leto 2012 za posamezne vrhunske znanstvene dosežke raziskovalnih skupin.

V nadaljevanju objavljamo utemeljitve izbora nagrajencev, ki jih je pripravila komisija za podelitev priznanj ZRS UP pod vodstvom prof. ddr. Mitje Guština.

1. Glasnik znanosti za posamezne vrhunske dosežke obetavnih raziskovalcev 2012

Tomaž Grušovnik, univ. diplomirani filozof se v svojem raziskovanju osredotoča na ameriški pragmatizem, medkulturno filozofijo ter oboje izjemno učinkovito in na izviren način navezuje na sodobno problematiko okoljske filozofije in okoljske etike. Z monografijo Odtenki zelene: humanistične perspektive okoljske problematike v Slovenijo prinaša obravnavo misli Alda Leopolda, ene ključnih osebnosti za nastanek in razvoj okoljske etike,. Tekst je pomemben prispevek k ovrednotenju dela tega ameriškega filozofa ter razmislek o mejah človekove senzibilnosti do sodobne okoljske problematike ter nujnost vključitve le-te v sodobno etiko.
Grušovnikovo delo se dotika tudi širših medkulurnih tem in feminističnih vidikov sodobne okoljske misli in prinaša v slovenski intelektualni prostor filozofsko obravnavo temeljnih in prelomnih osebnosti sodobne okoljske etike (Wittgensteina, Heideggerja, Jamesa in Husserla), obenem pa na filozofsko argumentiran način pokaže, kako pomembna bo za človeštvo sprememba v paradigmi razmišljanja v času okoljske krize.
Naziv Glasnika znanosti ZRS UP za obetavnega raziskovalca si Tomaž Grušovnik vsekakor zasluži zaradi svojega bibliografskega opusa s 658,82 točkami v katerem so v ospredju izvirne filozofske razprave, kakor tudi analize turizma kot pogona trajnosti in okoljskega izobraževanja ter etike. Na temo okolja in filozofije se vključuje tudi v izobraževalni proces tako v tujini kot tudi na Oddelku za filozofijo FHŠ UP.
Prepričani smo, da je današnja slovesna podelitev priznanja za spodbudo nadaljnji akademski karieri Tomaža Grušovnika v pravem trenutku.


2.    Glasnik znanosti za posamezne vrhunske dosežke obetavnih raziskovalcev 2012

Dr. Jadranka Cergol je posvetila svojo izobrazbo in raziskovalno iskanje prežitkom antike v sodobni  slovenski literaturi. Že z diplomskim delom o Antičnem svetu v delih Alojza Rebule, se je soočila z enim največjih slovenskih literatov in njegovim intimnim odnosom do filozofskega in družbenega izročila časovno oddaljene, a v našem življenju vedno prisotne antike. Z iskanjem antike in njenega izročila se je ponovno soočila v svoji doktorski disertaciji Etnografija v drugi polovici Vergilijeve Eneide: primer Etruščanov.
V razpravah o percepciji klasičnih grško-rimskih filozofskih kategorij in tem kot je Antika in krščanstvo: miselna paradigma v delih slovenskega pisatelja Alojza Rebule ter Etnična identiteta v avgustejskem času: primer Propercija ter s prikazom herojev Etruščanov v Eneidi smo v slovensko literarno publicistiko dobili teme, ki kažejo pomen klasične filologije za sodobno zavest na Slovenskem.
Z dr. Jadranko Cergol imamo na univerzi jezikoslovko, ki se je po diplomi pedagoško kalila na licejih v Trstu in Gorici. Od leta 2004 se je predano vključila v raziskovalno in projektno delo na ZRS UP ter kot lektorica na Oddelku za uporabno jezikoslovje v izobraževalni proces na FHŠ UP.
Današnje priznanje je namenjeno dr. Jadranki Cergol za njeno zavzeto delo;  je pa tudi priložnost, da preko nje in z njim opozorimo na vse tiste naše univerzitetne sodelavce, ki s svojim delom in osebnostjo prispevajo, da se v matični domovini bolje zavedamo obsega in pomena slovenskega etničnega prostora.


3.    Priznanje Glasnika znanosti UP ZRS za vrhunske znanstvene dosežke raziskovalnih skupin

Priznanje so letos dobile sodelavke in sodelavci raziskovalne skupine Inštituta za dediščino Sredozemlja ZRS UP za izvajanje temeljnih, mednarodnih, aplikativnih in številnih tržnih raziskav.
Inštitut za dediščino Sredozemlja raziskovalno deluje na področju zgodovine, arheologije, umetnostne zgodovine, konservatorstva in muzeologije. Kot projektna skupina deluje že od konca 90.-tih 20. stoletja, ko so današnji sodelavci inštituta na številnih odsekih na avtocestnem križu v Savinjski dolini, Prekmurju, Posavju in na Bonifiki v Bertokih in raziskali preko 50 hektarov površine s sledovi poselitve od mlajše kamene dobe do vključno srednjega veka. V zadnjem desetletju, z ustanovitvijo inštituta v okviru ZRS UP, so v ospredju tudi raziskave, ki se nanašajo na genezo obalnih mest, na konservatorske analize z upravljanjem z dediščino in interpretacija novoodkritega arheološkega gradiva. Sodelavci inštituta tako prispevajo  številna nova  spoznanja v zgodovinsko sliko prostora med Alpami in Jadranom ter območja jugovzhodne Evrope.

Letošnje priznanje je podeljeno inštitutu za njegovo izredno projektno naravnanost, ki se zrcali v številnih  mednarodnih projektih, katerih rezulati najsibodi, da gre za programe Culture, Interegg,  Hera  ali bilateralne z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami daje otipljive rezultate, ki prispevajo predvsem v knjižno zakladnico UP teme, kot so prvi knezi v Črni Gori, raziskave neolitika, helenizma in osmanskega obdobja v Makedoniji, dediščino Serenissime na jadranski obali od Bara do Kopra. Dobro sodelovanje v tujini je pripeljalo med drugim tudi do ideje o ustanovitvi Slovenskega  arheološkega inštituta UP v Makedoniji, ki bi omogočal raziskovalno pokrivanje širše regije in ponudil priložnost tudi drugim strokam.

S svojim delovanjem so sodelavci IDS v manj kot desetletju odločno prispevali k znanstveni in kulturni podobi slovenskega obalnega prostora ter v okviru razvoja Univerze in ZRS bistveno vplivali na razvoj arheoloških raziskav in promocije arheološke ter celotne kulturne dediščine na obali. Ustvarili so mednarodno priznan center za preučevanje in promocijo kulturne dediščine, kot tudi izobraževalno središče, ki pridobiva vedno večji mednarodni pomen.
Znanstveni svet ZRS UP, ki je v primeru obeh obetavnih raziskovalcev sprejel sklep o nagradi, je tudi v primeru Inštituta sklep o podelitvi nagrade izrekel s prepričanjem, da je raziskovalno delo kontinuitetne narave in da bo za kolektiv IDS ZRS UP, tako kot za oba druga današnja slavljenca dr. Jadranko Cergol in Tomaža Grušovnika, to ena izmed prijetnejših etap v njihovem raziskovalnem življenju.
Fotografije: arhiv UP ZRS