Na letošnji konferenci je SRCP UP IAM gostil svetovno priznane predavatelje iz Indije, Belgije, Škotske Madžarske in Slovenije, prav tako mednarodna pa je bila tudi sestava drugih udeležencev konference.
Slovenija po podatkih svetovne zdravstvene organizacije še vedno sodi med najbolj ogrožene države na področju samomora. Po letu 2000 je število samomorov iz približno 600 na leto upadlo na približno 450 na leto. Pomemben prispevek k zmanjševanju samomorilnega vedenja ima zagotovo tudi dejstvo, da se o tem danes odprto in brez predsodkov pogovarjamo. Samomor je posledica številnih socio-kulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialno-ekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Strokovnjaki predvidevajo, da je med glavnimi dejavniki tveganja za to dejanje neprepoznana in nezdravljena depresija, znotraj te duševne motnje pa so najbolj ogroženi tisti, ki so samomor že skušali narediti.
V sklopu konference sta potekali dve okrogli mizi. Na prvi so gostitelji z mednarodnimi strokovnjaki razpravljali o tem, zakaj nam ne uspeva preprečevati samomora. Prof. Vijayakumar je izpostavila, da bi preprečevanje samomora moralo postati ena od človekovih pravic. Udeleženci so izpostavili, da je potrebno spremeniti osredotočenost našega dela iz majhnih kliničnih študij predvsem na večje in takšne, kjer ne opazujemo le najbolj ranljive populacije. Prof. De Leo pa je zaključil, da je verjetno potrebno za učinkovito preprečevanje samomora tudi to, da se zgodijo tudi nekatere spremembe na ravni naše družbe (npr. da ljudje med seboj več govorijo o osebnih rečeh, si zaupajo težave, so si v pristno oporo).
Na drugi okrogli mizi so slovenski strokonjaki predstavili aktivnosti na področju preprečevanja in raziskovanja samomora. Predvsem slednje se je izpostavilo kot ključno, da bomo tudi v prihodnje znali bolj načrtovano delati na področju suicidologije pri nas. Kajti programe preprečevanja je nujno evalvirati in posodabljati. Udeleženci so z veseljem zaključili, da je zelo pozitivno, da se na tem področju organizacije pri nas dobro povezujejo med seboj.
Prav povezovanje znotraj slovenske stroke s tujimi strokovnjaki je ključno za boljšo učikovitost na področju razumevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja.
Na spletni strain ŽIV? ŽIV!, so zbrana imena svetovno znanih strokovnjakov s področja suicidologije, več o posameznem profesorju pa si lahko pogledate prek priloženih povezav.
Kdo je predaval na letošnji TRIPLE i konferenci?
Prof. Rory O'Connor (profesor na Univerzi v Glasgowu, predsednik Mednarodne akademije za raziskovanje samomora) je zavzet raziskovalec samomorilnega procesa, saj razumevanje le-tega omogoča razvoj boljših programov za preventivo samomora. V predavanju je predstavil aktualna spoznanja o samomorilnem procesu s primarnim fokusom na psiholoških determinantah samomorilnega vedenja. Omenjene so bile tudi klinične implikacije in priložnosti za preventivo.
več na http://zivziv.si/triple-rory-oconnor/
Dr. Lakshmi Vijayakumar (Vodja Centra za preprečevanje samomora SNEHA, Chennai, Indija) deluje na področju kombinacije kliničnih in javnih zdravstvenih intervencij ter priložnostih za preprečevanje samomora, ki jih te nudijo. Predavala je o pomenu oblikovanja lokalno relevantnih, kulturno prilagojenih, stroškovno-učinkovitih in trajnih intervencij. Predstavila je, kako je vpeljava na dokazih temelječih raziskav za preprečevanje samomora obenem izziv in priložnost.
več na http://zivziv.si/triple-lakshmi-vijayakumar/
Prof. Zoltan Rihmer (Oddelek za klinično in teoretično duševno zdravje, Oddelek za psihiatrijo in psihoterapije, Budimpešta) je klinični psihiater in aktiven raziskovalec vloge vedenjskih motenj v samomorilnem vedenju. Predaval je o vlogi razpoloženjskih temperamentov in bipolarnosti v samomorilnem vedenju pacientov z razpoloženjskimi motnjami.
več na http://zivziv.si/triple-2014-zoltan-rihmer/
Prof. Gwendolyn Portzky (Enota za raziskovanje samomora Univerzitetne bolnice v Ghentu) je dejavna na področju razvoja nacionalnih strategij za preprečevanje samomora ter strategij za preprečevanje samomora s pomočjo interneta. Predstavila je programe za preprečevanje samomora s pomočjo interneta, ki nudijo številne priložnosti za preprečevanje samomorilnega vedenja.
več na http://zivziv.si/triple-2014-gwendolyn-portzky/
Prof. dr. Diego De Leo (Slovenski center za raziskovanje samomora, UP IAM, Koper, Slovenija; Avstralski inštitut za raziskovanje in preventivo samomora, Griffith Univerza, Avstralija) je eden izmed vodilnih mednarodno priznanih strokovnjakov na področju suicidologije. Med drugim se intenzivno ukvarja s problematiko samomorilnosti starejših. V svojem prispevku na konferenci Triple i se je osredotočil na vprašanje prihodnosti suicidologije.
več na http://zivziv.si/cv/diego-de-leo/
Vita Poštuvan, asistentka in namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora (SCRP UP IAM) je bila na letošnji 12. Slavnostni akademiji UP nagrajena za znanstveno-raziskovalno odličnost. Poštuvanova, ki področje samomorilnosti raziskuje že 10 let, je med vodilnimi slovenskimi strokovnjaki. Je psihologinja in poleg javnozdravstvenih intervencij izvaja tudi klinično terapevtsko delo.
Objavljamo še vire pomoči, ki so na voljo za ljudi v stiski:
Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščitestrokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahkose obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na:
- 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
- 116 111 – TOM telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro)
- 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)
- www.zivziv.si - Spletna postaja za razumevanje samomora Živ? Živ! (24h/dan)
Na letošnji konferenci je SRCP UP IAM gostil svetovno priznane predavatelje iz Indije, Belgije, Škotske Madžarske in Slovenije, prav tako mednarodna pa je bila tudi sestava drugih udeležencev konference.
Slovenija po podatkih svetovne zdravstvene organizacije še vedno sodi med najbolj ogrožene države na področju samomora. Po letu 2000 je število samomorov iz približno 600 na leto upadlo na približno 450 na leto. Pomemben prispevek k zmanjševanju samomorilnega vedenja ima zagotovo tudi dejstvo, da se o tem danes odprto in brez predsodkov pogovarjamo. Samomor je posledica številnih socio-kulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialno-ekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Strokovnjaki predvidevajo, da je med glavnimi dejavniki tveganja za to dejanje neprepoznana in nezdravljena depresija, znotraj te duševne motnje pa so najbolj ogroženi tisti, ki so samomor že skušali narediti.
V sklopu konference sta potekali dve okrogli mizi. Na prvi so gostitelji z mednarodnimi strokovnjaki razpravljali o tem, zakaj nam ne uspeva preprečevati samomora. Prof. Vijayakumar je izpostavila, da bi preprečevanje samomora moralo postati ena od človekovih pravic. Udeleženci so izpostavili, da je potrebno spremeniti osredotočenost našega dela iz majhnih kliničnih študij predvsem na večje in takšne, kjer ne opazujemo le najbolj ranljive populacije. Prof. De Leo pa je zaključil, da je verjetno potrebno za učinkovito preprečevanje samomora tudi to, da se zgodijo tudi nekatere spremembe na ravni naše družbe (npr. da ljudje med seboj več govorijo o osebnih rečeh, si zaupajo težave, so si v pristno oporo).
Na drugi okrogli mizi so slovenski strokonjaki predstavili aktivnosti na področju preprečevanja in raziskovanja samomora. Predvsem slednje se je izpostavilo kot ključno, da bomo tudi v prihodnje znali bolj načrtovano delati na področju suicidologije pri nas. Kajti programe preprečevanja je nujno evalvirati in posodabljati. Udeleženci so z veseljem zaključili, da je zelo pozitivno, da se na tem področju organizacije pri nas dobro povezujejo med seboj.
Prav povezovanje znotraj slovenske stroke s tujimi strokovnjaki je ključno za boljšo učikovitost na področju razumevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja.
Na spletni strain ŽIV? ŽIV!, so zbrana imena svetovno znanih strokovnjakov s področja suicidologije, več o posameznem profesorju pa si lahko pogledate prek priloženih povezav.
Kdo je predaval na letošnji TRIPLE i konferenci?
Prof. Rory O'Connor (profesor na Univerzi v Glasgowu, predsednik Mednarodne akademije za raziskovanje samomora) je zavzet raziskovalec samomorilnega procesa, saj razumevanje le-tega omogoča razvoj boljših programov za preventivo samomora. V predavanju je predstavil aktualna spoznanja o samomorilnem procesu s primarnim fokusom na psiholoških determinantah samomorilnega vedenja. Omenjene so bile tudi klinične implikacije in priložnosti za preventivo.
več na http://zivziv.si/triple-rory-oconnor/
Dr. Lakshmi Vijayakumar (Vodja Centra za preprečevanje samomora SNEHA, Chennai, Indija) deluje na področju kombinacije kliničnih in javnih zdravstvenih intervencij ter priložnostih za preprečevanje samomora, ki jih te nudijo. Predavala je o pomenu oblikovanja lokalno relevantnih, kulturno prilagojenih, stroškovno-učinkovitih in trajnih intervencij. Predstavila je, kako je vpeljava na dokazih temelječih raziskav za preprečevanje samomora obenem izziv in priložnost.
več na http://zivziv.si/triple-lakshmi-vijayakumar/
Prof. Zoltan Rihmer (Oddelek za klinično in teoretično duševno zdravje, Oddelek za psihiatrijo in psihoterapije, Budimpešta) je klinični psihiater in aktiven raziskovalec vloge vedenjskih motenj v samomorilnem vedenju. Predaval je o vlogi razpoloženjskih temperamentov in bipolarnosti v samomorilnem vedenju pacientov z razpoloženjskimi motnjami.
več na http://zivziv.si/triple-2014-zoltan-rihmer/
Prof. Gwendolyn Portzky (Enota za raziskovanje samomora Univerzitetne bolnice v Ghentu) je dejavna na področju razvoja nacionalnih strategij za preprečevanje samomora ter strategij za preprečevanje samomora s pomočjo interneta. Predstavila je programe za preprečevanje samomora s pomočjo interneta, ki nudijo številne priložnosti za preprečevanje samomorilnega vedenja.
več na http://zivziv.si/triple-2014-gwendolyn-portzky/
Prof. dr. Diego De Leo (Slovenski center za raziskovanje samomora, UP IAM, Koper, Slovenija; Avstralski inštitut za raziskovanje in preventivo samomora, Griffith Univerza, Avstralija) je eden izmed vodilnih mednarodno priznanih strokovnjakov na področju suicidologije. Med drugim se intenzivno ukvarja s problematiko samomorilnosti starejših. V svojem prispevku na konferenci Triple i se je osredotočil na vprašanje prihodnosti suicidologije.
več na http://zivziv.si/cv/diego-de-leo/
Vita Poštuvan, asistentka in namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora (SCRP UP IAM) je bila na letošnji 12. Slavnostni akademiji UP nagrajena za znanstveno-raziskovalno odličnost. Poštuvanova, ki področje samomorilnosti raziskuje že 10 let, je med vodilnimi slovenskimi strokovnjaki. Je psihologinja in poleg javnozdravstvenih intervencij izvaja tudi klinično terapevtsko delo.
Objavljamo še vire pomoči, ki so na voljo za ljudi v stiski:
Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščitestrokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahkose obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na:
- 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
- 116 111 – TOM telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro)
- 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)
- www.zivziv.si - Spletna postaja za razumevanje samomora Živ? Živ! (24h/dan)
Na letošnji konferenci je SRCP UP IAM gostil svetovno priznane predavatelje iz Indije, Belgije, Škotske Madžarske in Slovenije, prav tako mednarodna pa je bila tudi sestava drugih udeležencev konference.
Slovenija po podatkih svetovne zdravstvene organizacije še vedno sodi med najbolj ogrožene države na področju samomora. Po letu 2000 je število samomorov iz približno 600 na leto upadlo na približno 450 na leto. Pomemben prispevek k zmanjševanju samomorilnega vedenja ima zagotovo tudi dejstvo, da se o tem danes odprto in brez predsodkov pogovarjamo. Samomor je posledica številnih socio-kulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialno-ekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Strokovnjaki predvidevajo, da je med glavnimi dejavniki tveganja za to dejanje neprepoznana in nezdravljena depresija, znotraj te duševne motnje pa so najbolj ogroženi tisti, ki so samomor že skušali narediti.
V sklopu konference sta potekali dve okrogli mizi. Na prvi so gostitelji z mednarodnimi strokovnjaki razpravljali o tem, zakaj nam ne uspeva preprečevati samomora. Prof. Vijayakumar je izpostavila, da bi preprečevanje samomora moralo postati ena od človekovih pravic. Udeleženci so izpostavili, da je potrebno spremeniti osredotočenost našega dela iz majhnih kliničnih študij predvsem na večje in takšne, kjer ne opazujemo le najbolj ranljive populacije. Prof. De Leo pa je zaključil, da je verjetno potrebno za učinkovito preprečevanje samomora tudi to, da se zgodijo tudi nekatere spremembe na ravni naše družbe (npr. da ljudje med seboj več govorijo o osebnih rečeh, si zaupajo težave, so si v pristno oporo).
Na drugi okrogli mizi so slovenski strokonjaki predstavili aktivnosti na področju preprečevanja in raziskovanja samomora. Predvsem slednje se je izpostavilo kot ključno, da bomo tudi v prihodnje znali bolj načrtovano delati na področju suicidologije pri nas. Kajti programe preprečevanja je nujno evalvirati in posodabljati. Udeleženci so z veseljem zaključili, da je zelo pozitivno, da se na tem področju organizacije pri nas dobro povezujejo med seboj.
Prav povezovanje znotraj slovenske stroke s tujimi strokovnjaki je ključno za boljšo učikovitost na področju razumevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja.
Na spletni strain ŽIV? ŽIV!, so zbrana imena svetovno znanih strokovnjakov s področja suicidologije, več o posameznem profesorju pa si lahko pogledate prek priloženih povezav.
Kdo je predaval na letošnji TRIPLE i konferenci?
Prof. Rory O'Connor (profesor na Univerzi v Glasgowu, predsednik Mednarodne akademije za raziskovanje samomora) je zavzet raziskovalec samomorilnega procesa, saj razumevanje le-tega omogoča razvoj boljših programov za preventivo samomora. V predavanju je predstavil aktualna spoznanja o samomorilnem procesu s primarnim fokusom na psiholoških determinantah samomorilnega vedenja. Omenjene so bile tudi klinične implikacije in priložnosti za preventivo.
več na http://zivziv.si/triple-rory-oconnor/
Dr. Lakshmi Vijayakumar (Vodja Centra za preprečevanje samomora SNEHA, Chennai, Indija) deluje na področju kombinacije kliničnih in javnih zdravstvenih intervencij ter priložnostih za preprečevanje samomora, ki jih te nudijo. Predavala je o pomenu oblikovanja lokalno relevantnih, kulturno prilagojenih, stroškovno-učinkovitih in trajnih intervencij. Predstavila je, kako je vpeljava na dokazih temelječih raziskav za preprečevanje samomora obenem izziv in priložnost.
več na http://zivziv.si/triple-lakshmi-vijayakumar/
Prof. Zoltan Rihmer (Oddelek za klinično in teoretično duševno zdravje, Oddelek za psihiatrijo in psihoterapije, Budimpešta) je klinični psihiater in aktiven raziskovalec vloge vedenjskih motenj v samomorilnem vedenju. Predaval je o vlogi razpoloženjskih temperamentov in bipolarnosti v samomorilnem vedenju pacientov z razpoloženjskimi motnjami.
več na http://zivziv.si/triple-2014-zoltan-rihmer/
Prof. Gwendolyn Portzky (Enota za raziskovanje samomora Univerzitetne bolnice v Ghentu) je dejavna na področju razvoja nacionalnih strategij za preprečevanje samomora ter strategij za preprečevanje samomora s pomočjo interneta. Predstavila je programe za preprečevanje samomora s pomočjo interneta, ki nudijo številne priložnosti za preprečevanje samomorilnega vedenja.
več na http://zivziv.si/triple-2014-gwendolyn-portzky/
Prof. dr. Diego De Leo (Slovenski center za raziskovanje samomora, UP IAM, Koper, Slovenija; Avstralski inštitut za raziskovanje in preventivo samomora, Griffith Univerza, Avstralija) je eden izmed vodilnih mednarodno priznanih strokovnjakov na področju suicidologije. Med drugim se intenzivno ukvarja s problematiko samomorilnosti starejših. V svojem prispevku na konferenci Triple i se je osredotočil na vprašanje prihodnosti suicidologije.
več na http://zivziv.si/cv/diego-de-leo/
Vita Poštuvan, asistentka in namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora (SCRP UP IAM) je bila na letošnji 12. Slavnostni akademiji UP nagrajena za znanstveno-raziskovalno odličnost. Poštuvanova, ki področje samomorilnosti raziskuje že 10 let, je med vodilnimi slovenskimi strokovnjaki. Je psihologinja in poleg javnozdravstvenih intervencij izvaja tudi klinično terapevtsko delo.
Objavljamo še vire pomoči, ki so na voljo za ljudi v stiski:
Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščitestrokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahkose obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na:
- 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
- 116 111 – TOM telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro)
- 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)
- www.zivziv.si - Spletna postaja za razumevanje samomora Živ? Živ! (24h/dan)